Preskoči na vsebino

Dedni dogovor (sporazum dedičev o delitvi zapuščine)

Dogovor, s katerim se dediči med zapuščinskim postopkom sporazumejo, kako si razdelijo zapuščino — kdo prevzame katero stvar in kdo komu izplača razliko. Predloži se zapuščinskemu sodišču, ki ga vzame v presojo pri odločanju o dedovanju. Do delitve dediči z dediščino upravljajo in razpolagajo skupno.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Dogovor se sklene med zapuščinskim postopkom

    Zapuščina je na dediče prešla že z zapustnikovo smrtjo (132. člen ZD), do delitve pa z njo upravljajo in razpolagajo skupno (145. člen ZD). Dedni dogovor je tisti korak, s katerim skupnost dedičev razdelijo. Zapuščinsko sodišče je sodišče, na območju katerega je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče (177. člen ZD).

  2. 2

    Strinjati se morajo vsi dediči

    Dogovor velja le, če ga sklenejo vsi dediči. Če je med njimi spor o dejstvih ali o uporabi prava, sodišče zapuščinsko obravnavo prekine in stranke napoti na pravdo (212. in 213. člen ZD); dogovor tedaj sodne odločitve ne nadomesti.

  3. 3

    Dogovor se predloži sodišču

    Podpisan dogovor dediči predložijo sodišču v zapuščinski zadevi ali ga podajo ustno na naroku. Sodišče vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, dan pisno ali ustno (165. člen ZD), o pravici do dediščine in o velikosti deležev pa odloči, ko od njih sprejme potrebne izjave (207. člen ZD).

  4. 4

    Vpis in davek prideta šele po sklepu

    Lastninska pravica na nepremičninah se v zemljiško knjigo vpiše na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju (40. člen ZZK-1), ne na podlagi dogovora samega. Z dnem pravnomočnosti sklepa nastane tudi davčna obveznost; dedič prvega dednega reda je davka oproščen (6. in 9. člen ZDDD).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 7

Pregled korakov

Zapuščinska zadeva

Več informacij

Podatki morajo biti taki, kot so navedeni v vabilu ali dopisu sodišča — dogovor se vloži v že odprto zadevo.

Zakaj je to potrebno?

Krajevno pristojno je sodišče, na območju katerega je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče (177. člen ZD).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Dedni dogovor o delitvi zapuščine

1. člen — Zapuščinska zadeva

Pri sodišču ________________ teče zapuščinski postopek po pokojnem oziroma pokojni ________________, nazadnje stanujočem oziroma stanujoči ________________, umrlem oziroma umrli dne ________________, pod opravilno številko ________________.

Zapustnikova zapuščina je po samem zakonu prešla na dediče v trenutku njegove smrti.

2. člen — Dediči

Ta dedni dogovor sklepajo vsi dediči po zapustniku iz 1. člena tega dogovora:

________________

Dediči soglašajo, da so njihovi dedni deleži taki, kot so navedeni v prejšnjem odstavku, in da med njimi o tem ni spora.

3. člen — Predmet delitve

Zapuščino, ki se s tem dogovorom deli, sestavljajo naslednje nepremičnine: ________________.

Premičnine: ________________.

Denarna sredstva, vrednostni papirji in terjatve: ________________.

Do delitve dediči z dediščino upravljajo in razpolagajo skupno.

4. člen — Pravica zahtevati delitev

Delitev dediščine lahko zahteva vsak dedič ob vsakem času, vendar ne ob nepravem času; ta pravica ne more zastarati.

Dediči se s tem dogovorom pravici zahtevati delitev ne odpovedujejo; tak dogovor bi bil neveljaven.

5. člen — Razdelitev zapuščine

Dediči si zapuščino iz 3. člena tega dogovora razdelijo tako, da vsakemu pripadejo posamezne stvari, in sicer:

________________

Vsak dedič prevzame stvari, ki so mu dodeljene v prejšnjem odstavku, v last in posest.

6. člen — Jamčenje med dediči

Dediči drug drugemu jamčijo, da stvari, ki so prišle v dedni delež posameznega dediča, nimajo skritih hib, in za to, da zapustnikova terjatev, ki je prišla v njegov delež, obstaja in jo bo mogoče izterjati do zneska, ki je prišel v ta delež.

Obveznost jamčenja za obstoj in izterljivost terjatev traja tri leta po končani delitvi, za terjatve, ki zapadejo po delitvi, pa tri leta od zapadlosti.

Vsak dedič jamči in dolguje povračilo sorazmerno svojemu dednemu deležu.

7. člen — Predlog sodišču

Dediči ta dogovor predložijo sodišču ________________ v zapuščinski zadevi ________________ in predlagajo, da ga sodišče upošteva pri odločanju o dedovanju.

Sodišče vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno.

O pravici do dediščine in o velikosti dednih deležev odloči sodišče praviloma, ko sprejme od prizadetih oseb potrebne izjave.

8. člen — Končne določbe

Dediči izjavljajo, da med njimi ni spora ne o dejstvih ne o uporabi prava glede predmeta tega dogovora.

Spremembe in dopolnitve tega dogovora so veljavne samo v pisni obliki.

Dogovor je sestavljen v toliko enakih izvodih, kolikor je dedičev, in še v enem izvodu za sodišče.

Sklenjeno v kraju ________________, dne ________________.

Dedič

Dedič

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Dedni delež sme dedič pred delitvijo prenesti v celoti ali deloma samo na sodediča; pogodba o prenosu dednega deleža mora biti overjena (146. člen ZD). Pogodba z osebo, ki ni dedič, zavezuje dediča le, da ji po razdelitvi izroči svoj delež.
  • Če je med dediči spor o dejstvih ali o uporabi prava, sodišče zapuščinsko obravnavo prekine in stranke napoti na pravdo (212. in 213. člen ZD). Dogovor v takem primeru sodne odločitve ne nadomesti.
  • Gospodinjski predmeti, namenjeni vsakdanjim potrebam dediča, ki je živel z zapustnikom v istem gospodinjstvu, pa ni njegov potomec in ne zakonec, se mu na njegovo zahtevo pustijo, njihova vrednost pa se vračuna v njegov delež (148. člen ZD).
  • Davčna obveznost nastane na dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Dedič prvega dednega reda je davka oproščen, davčni urad pa davek odmeri po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz sklepa, ki mu ga pošlje sodišče (6., 9. in 14. člen ZDDD).
  • Pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, kolikor jim ni priznana pravica, da svoj zahtevek uveljavljajo v pravdi (220. člen ZD).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za dedni dogovor ni. Vzorec ne pokriva primerov, v katerih je kateri od dedičev mladoleten ali pod skrbništvom, in primerov s tujim elementom.

Dedni dogovor o delitvi zapuščine

1. člen — Zapuščinska zadeva

Pri sodišču ________________ teče zapuščinski postopek po pokojnem oziroma pokojni ________________, nazadnje stanujočem oziroma stanujoči ________________, umrlem oziroma umrli dne ________________, pod opravilno številko ________________.

Zapustnikova zapuščina je po samem zakonu prešla na dediče v trenutku njegove smrti.

2. člen — Dediči

Ta dedni dogovor sklepajo vsi dediči po zapustniku iz 1. člena tega dogovora:

________________

Dediči soglašajo, da so njihovi dedni deleži taki, kot so navedeni v prejšnjem odstavku, in da med njimi o tem ni spora.

3. člen — Predmet delitve

Zapuščino, ki se s tem dogovorom deli, sestavljajo naslednje nepremičnine: ________________.

Premičnine: ________________.

Denarna sredstva, vrednostni papirji in terjatve: ________________.

Do delitve dediči z dediščino upravljajo in razpolagajo skupno.

4. člen — Pravica zahtevati delitev

Delitev dediščine lahko zahteva vsak dedič ob vsakem času, vendar ne ob nepravem času; ta pravica ne more zastarati.

Dediči se s tem dogovorom pravici zahtevati delitev ne odpovedujejo; tak dogovor bi bil neveljaven.

5. člen — Razdelitev zapuščine

Dediči si zapuščino iz 3. člena tega dogovora razdelijo tako, da vsakemu pripadejo posamezne stvari, in sicer:

________________

Vsak dedič prevzame stvari, ki so mu dodeljene v prejšnjem odstavku, v last in posest.

6. člen — Jamčenje med dediči

Dediči drug drugemu jamčijo, da stvari, ki so prišle v dedni delež posameznega dediča, nimajo skritih hib, in za to, da zapustnikova terjatev, ki je prišla v njegov delež, obstaja in jo bo mogoče izterjati do zneska, ki je prišel v ta delež.

Obveznost jamčenja za obstoj in izterljivost terjatev traja tri leta po končani delitvi, za terjatve, ki zapadejo po delitvi, pa tri leta od zapadlosti.

Vsak dedič jamči in dolguje povračilo sorazmerno svojemu dednemu deležu.

7. člen — Predlog sodišču

Dediči ta dogovor predložijo sodišču ________________ v zapuščinski zadevi ________________ in predlagajo, da ga sodišče upošteva pri odločanju o dedovanju.

Sodišče vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno.

O pravici do dediščine in o velikosti dednih deležev odloči sodišče praviloma, ko sprejme od prizadetih oseb potrebne izjave.

8. člen — Končne določbe

Dediči izjavljajo, da med njimi ni spora ne o dejstvih ne o uporabi prava glede predmeta tega dogovora.

Spremembe in dopolnitve tega dogovora so veljavne samo v pisni obliki.

Dogovor je sestavljen v toliko enakih izvodih, kolikor je dedičev, in še v enem izvodu za sodišče.

Sklenjeno v kraju ________________, dne ________________.

Dedič

Dedič

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Zapuščina preide na dediče po samem zakonu v trenutku zapustnikove smrti (Zakon o dedovanju, 132. člen).
  • Do delitve dediči z dediščino upravljajo in razpolagajo skupno (Zakon o dedovanju, 145. člen).
  • Delitev lahko zahteva vsak dedič ob vsakem času, vendar ne ob nepravem času; ta pravica ne more zastarati (Zakon o dedovanju, 144. člen).
  • Neveljaven je dogovor, s katerim se dedič odpove pravici zahtevati delitev (Zakon o dedovanju, 144. člen).
  • Za delitev se šteje tudi dogovor dedičev, da postanejo v sorazmerju z dednimi deleži solastniki posameznih zapuščinskih stvari (Zakon o dedovanju, 146. člen).
  • Dedni delež sme dedič pred delitvijo prenesti samo na sodediča, pogodba o prenosu pa mora biti overjena (Zakon o dedovanju, 146. člen).
  • Če je med dediči spor o dejstvih ali o uporabi prava, sodišče zapuščinsko obravnavo prekine in stranke napoti na pravdo (Zakon o dedovanju, 212. člen).
  • Podlaga za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo je pravnomočen sklep o dedovanju (Zakon o zemljiški knjigi, 40. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi dogovora izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Zakon o dedovanju, 132. člen

    Pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti.

  • Zakon o dedovanju, 144. člen

    Delitev dediščine lahko zahteva vsak dedič ob vsakem, vendar ne ob nepravem času. Ta pravica ne more zastarati. Neveljavna je pogodba, s katero se dedič odpove pravici zahtevati delitev, in določilo v oporoki, s katerim se delitev prepoveduje ali omejuje.

  • Zakon o dedovanju, 145. člen

    Do delitve dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. Če se dediči ne morejo sporazumeti glede uprave dediščine, postavi sodišče na zahtevo kateregakoli od njih upravitelja ali pa vsakemu dediču določi del dediščine, ki naj ga upravlja.

  • Zakon o dedovanju, 146. člen

    Dedič sme pred delitvijo prenesti svoj dedni delež, v celoti ali deloma, samo na sodediča; pogodba o prenosu dednega deleža mora biti overjena. Pogodba dediča z osebo, ki ni dedič, zavezuje dediča samo, da po razdelitvi izroči svoj delež sopogodbeniku. Za delitev se šteje tudi dogovor dedičev, da postanejo v sorazmerju z dednimi deleži solastniki posameznih zapuščinskih stvari.

  • Zakon o dedovanju, 147. člen

    Na zahtevo dediča, ki je živel ali pridobival skupaj z zapustnikom, lahko sodišče odloči, če to terja opravičena potreba, da se mu pustijo posamezne stvari, ki bi pripadle drugim dedičem, on pa jim vrednost teh stvari izplača v denarju v roku, ki ga določi sodišče.

  • Zakon o dedovanju, 148. člen

    Gospodinjski predmeti, namenjeni za zadovoljevanje vsakdanjih potreb dediča, ki je živel z zapustnikom v istem gospodinjstvu, pa ni njegov potomec in ne zakonec, se mu na njegovo zahtevo pustijo, njihova vrednost pa se vračuna v njegov delež.

  • Zakon o dedovanju, 149. člen

    Dediči jamčijo drug drugemu, da stvari, ki so prišle v posamezen delež, nimajo skritih hib, in za obstoj in izterljivost zapustnikove terjatve, ki je prišla v delež kakšnega dediča. Jamčenje za obstoj in izterljivost terjatev traja tri leta po končani delitvi, za terjatve, ki zapadejo po delitvi, pa tri leta od zapadlosti. Vsak dedič jamči sorazmerno svojemu dednemu deležu.

  • Zakon o dedovanju, 165. člen

    Ves čas postopka mora sodišče gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo. Sodišče vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno.

  • Zakon o dedovanju, 177. člen

    Za zapuščinsko obravnavo je krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče.

  • Zakon o dedovanju, 207. člen

    V zapuščinskem postopku obravnava sodišče vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino, zlasti pravico do dediščine, velikost dednega deleža in pravico do volila. O teh pravicah odloči praviloma, ko sprejme od prizadetih oseb potrebne izjave.

  • Zakon o dedovanju, 212. in 213. člen

    Če je med dediči spor bodisi o dejstvih bodisi o uporabi prava, prekine sodišče zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek. Na pravdo napoti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno, in določi rok, v katerem je treba pravdo sprožiti.

  • Zakon o dedovanju, 214. člen

    Sklep o dedovanju mora obsegati podatke o pokojniku, navedbo nepremičnin s podatki iz zemljiških knjig in navedbo premičnin s sklicevanjem na popis ter ime, poklic in stalno prebivališče vsakega dediča, njegovo razmerje do zapustnika in, če je dedičev več, tudi njihov dedni delež.

  • Zakon o dedovanju, 220. člen

    Pravnomočen sklep o dedovanju ali o volilu veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, kolikor jim ni priznana pravica, da lahko uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 40. člen

    Med listinami, ki so podlaga za vknjižbo, je tudi pravnomočen sklep o dedovanju.

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 3. in 6. člen

    Davčni zavezanec je, kdor premoženje na podlagi dedovanja prejme. Davčna obveznost nastane na dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju.

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 9. in 14. člen

    Davka je oproščen dedič prvega dednega reda. Davčni urad odmeri davek na dediščino po uradni dolžnosti na podlagi podatkov pravnomočnega sklepa o dedovanju, ki mu ga pošlje sodišče.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec za dedni dogovor?

Ne. Uradnega obrazca za dedni dogovor ni ne na portalu e-Uprava ne na gov.si ne na sodisce.si. Zakon o dedovanju ureja učinke delitve in vsebino sklepa o dedovanju, besedilo dogovora pa sestavijo dediči sami.

Kdaj se dedni dogovor sklene in do kdaj ga je mogoče predložiti?

Med zapuščinskim postopkom, najpozneje do konca zapuščinske obravnave. Sodišče vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno (165. člen ZD), o pravicah pa odloči, ko od njih sprejme potrebne izjave (207. člen ZD).

Ali morajo biti podpisi na dednem dogovoru overjeni?

Za sam dogovor o delitvi zakon overitve ne zahteva. Overjena mora biti pogodba, s katero dedič pred delitvijo prenese svoj dedni delež na sodediča (146. člen ZD).

Koliko stane in ali se od dediščine plača davek?

Dogovor sam ne stane nič, dedič prvega dednega reda pa je davka na dediščine in darila oproščen (9. člen ZDDD). Davčna obveznost nastane na dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju, davčni urad pa davek odmeri po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz sklepa (6. in 14. člen ZDDD).

Ali lahko z dogovorom spremenimo dedne deleže?

Le v okviru, ki ga dopušča zakon: dedič sme svoj dedni delež pred delitvijo prenesti v celoti ali deloma samo na sodediča, pogodba o prenosu pa mora biti overjena (146. člen ZD). Pogodba dediča z osebo, ki ni dedič, tega ne doseže — zavezuje ga samo, da po razdelitvi izroči svoj delež sopogodbeniku.

Kaj, če se en dedič z dogovorom ne strinja?

Potem dednega dogovora ni. Če je med dediči spor o dejstvih ali o uporabi prava, sodišče zapuščinsko obravnavo prekine in stranke napoti na pravdo, in sicer tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (212. in 213. člen ZD).

Ali dedni dogovor zadošča za vpis v zemljiško knjigo?

Ne sam po sebi. Listina, ki je podlaga za vknjižbo, je pravnomočen sklep o dedovanju (40. člen ZZK-1), ta pa nepremičnine navede s podatki iz zemljiške knjige (214. člen ZD).

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Družina in dediščina.