Preskoči na vsebino

Pravni posel o delitvi ali spojitvi posameznega dela v etažni lastnini

Listina, s katero etažni lastnik razdeli svoj posamezni del v etažni lastnini na dva ali več novih delov ali dva oziroma več svojih delov spoji v enega. Vsebovati mora zemljiškoknjižno označbo dela, opis in razmejitev novo nastalih delov ter solastniške deleže na skupnih delih za vsak nov del. Pred vpisom v zemljiško knjigo se sprememba evidentira v katastru nepremičnin.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej preverite pogodbo o medsebojnih razmerjih

    Peti odstavek 114. člena SPZ dovoljuje, da pogodba o medsebojnih razmerjih delitev ali spojitev prepove ali jo veže na soglasje drugih etažnih lastnikov. Če taka določba obstaja, je treba soglasje pridobiti pred sklenitvijo pravnega posla.

  2. 2

    Ali je delitev oziroma spojitev sploh mogoča

    Delitev je dopustna, če je mogoča (prvi odstavek 114. člena SPZ). Vsak nov posamezni del mora predstavljati samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo (drugi odstavek 105. člena SPZ). Pri združitvi delov, ki so vpisani v zemljiški knjigi, je združitev mogoča, če je dovoljena poočitev združitve v zemljiški knjigi (tretji odstavek 99. člena ZKN).

  3. 3

    Elaborat in kataster nepremičnin

    Inženirski del katastrskega postopka izvede geodetsko podjetje (39. člen ZKN). Zahtevi za vpis sprememb podatkov o stavbi in delih stavbe, ki jo pri geodetski upravi vloži lastnik, se priloži elaborat (97. člen ZKN). Geodetska uprava odloči z odločbo in spremembe vpiše v kataster nepremičnin (102. in 103. člen ZKN).

  4. 4

    Listina, overitev in zemljiška knjiga

    Listina mora vsebovati sestavine iz drugega odstavka 114. člena SPZ in zemljiškoknjižno dovolilo. Podpis na dovolilu mora biti overjen (41. člen ZZK-1), nepremičnina pa označena z identifikacijskim znakom iz zemljiške knjige (31. člen ZZK-1). Vknjižba se dovoli na podlagi zasebne listine z dovolilom ali notarskega zapisa (40. člen ZZK-1); brez vpisa v zemljiško knjigo lastninska pravica na novih delih ne nastane (49. člen SPZ).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 6

Pregled korakov

Vrsta pravnega posla

Več informacij

Izbira določi, kateri členi listine se natisnejo. Pri delitvi izpolnite sklop o novo nastalih delih, pri spojitvi sklop o novem spojenem delu.

Pravni posel je
Zakaj je to potrebno?

Delitev ureja prvi odstavek 114. člena SPZ, spojitev četrti odstavek istega člena.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Pravni posel o delitvi oziroma spojitvi posameznega dela v etažni lastnini

1. člen — Etažni lastnik

Etažni lastnik: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

sklepa naslednji pravni posel o delitvi oziroma spojitvi posameznega dela v etažni lastnini.

2. člen — Posamezni del v etažni lastnini

Etažni lastnik je lastnik naslednjega posameznega dela v etažni lastnini: ________________.

Naslov posameznega dela: ________________. Opis in lega v stavbi: ________________.

Posameznemu delu pripada solastniški delež na skupnih delih v višini ________________.

3. člen — Stroški

Vse stroške v zvezi z delitvijo krije etažni lastnik posameznega dela, ki se deli. Pri spojitvi se to pravilo uporablja smiselno.

Med te stroške sodijo zlasti stroški izdelave elaborata, stroški sestave te listine, stroški overitve podpisa in stroški vpisa v zemljiško knjigo.

4. člen — Evidentiranje v katastru nepremičnin

Delitev oziroma združitev delov stavbe se evidentira v katastru nepremičnin. Elaborat je izdelalo geodetsko podjetje ________________, številka elaborata ________________.

Zahtevo za vpis sprememb podatkov o stavbi in delih stavbe z elaboratom vloži etažni lastnik pri geodetski upravi. Geodetska uprava o vpisu odloči z odločbo in spremembe vpiše v kataster nepremičnin.

Kadar so deli stavbe vpisani v zemljiški knjigi, je združitev delov stavbe mogoča, če je dovoljena poočitev združitve v zemljiški knjigi.

5. člen — Zemljiškoknjižno dovolilo

Etažni lastnik ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri posameznem delu ________________ v zemljiški knjigi opravijo vpisi, ki ustrezajo delitvi oziroma spojitvi po tej listini, in da se lastninska pravica v njegovo korist vpiše pri vsakem novo nastalem posameznem delu v etažni lastnini.

Podpis etažnega lastnika na tem dovolilu mora biti overjen.

6. člen — Končne določbe

Ta listina je sestavljena v pisni obliki in velja, ko jo etažni lastnik podpiše.

Morebitne spremembe in dopolnitve te listine so veljavne samo v pisni obliki.

Listina je sestavljena v treh enakih izvodih: en za etažnega lastnika, en za zemljiškoknjižni predlog in en za geodetski postopek.

Kraj podpisa: ________________.

Kraj in datum: ________________, ________________

Kraj in datum

Podpis etažnega lastnika

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Delitev je dopustna le, če je mogoča (prvi odstavek 114. člena SPZ), vsak nov posamezni del pa mora predstavljati samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo (drugi odstavek 105. člena SPZ).
  • Pred sklenitvijo posla preverite pogodbo o medsebojnih razmerjih: ta lahko določi, da se delitev ali spojitev ne smeta opraviti ali da sta vezani na soglasje drugih etažnih lastnikov (peti odstavek 114. člena SPZ).
  • Sprememba se najprej evidentira v katastru nepremičnin na podlagi zahteve z elaboratom (97. in 99. člen ZKN), šele nato sledi vpis v zemljiško knjigo. Inženirski del postopka izvede geodetsko podjetje (39. člen ZKN).
  • Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen (41. člen ZZK-1). Lastninska pravica na novo nastalih posameznih delih nastane z vpisom v zemljiško knjigo (49. člen SPZ), ne s podpisom listine.
  • SPZ v 114. členu ne ureja prehoda hipoteke ali zemljiškega dolga pri delitvi posameznega dela; 111. člen SPZ ureja le prehod teh pravic, kadar se na etažno lastnino razdeli celotna nepremičnina. Kadar je posamezni del obremenjen, se o vpisu pogovorite z imetnikom pravice in notarjem.
  • Ta vzorec je napisan za primer, ko je lastnik vseh delov, ki se delijo ali spajajo, ista oseba. Kadar deli pripadajo različnim lastnikom, posel vsebuje tudi prenos lastninske pravice in ta vzorec zanj ne zadošča.
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca te listine ni; pri zapletenih razmerjih naj listino pregleda odvetnik ali notar.

Pravni posel o delitvi oziroma spojitvi posameznega dela v etažni lastnini

1. člen — Etažni lastnik

Etažni lastnik: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

sklepa naslednji pravni posel o delitvi oziroma spojitvi posameznega dela v etažni lastnini.

2. člen — Posamezni del v etažni lastnini

Etažni lastnik je lastnik naslednjega posameznega dela v etažni lastnini: ________________.

Naslov posameznega dela: ________________. Opis in lega v stavbi: ________________.

Posameznemu delu pripada solastniški delež na skupnih delih v višini ________________.

3. člen — Stroški

Vse stroške v zvezi z delitvijo krije etažni lastnik posameznega dela, ki se deli. Pri spojitvi se to pravilo uporablja smiselno.

Med te stroške sodijo zlasti stroški izdelave elaborata, stroški sestave te listine, stroški overitve podpisa in stroški vpisa v zemljiško knjigo.

4. člen — Evidentiranje v katastru nepremičnin

Delitev oziroma združitev delov stavbe se evidentira v katastru nepremičnin. Elaborat je izdelalo geodetsko podjetje ________________, številka elaborata ________________.

Zahtevo za vpis sprememb podatkov o stavbi in delih stavbe z elaboratom vloži etažni lastnik pri geodetski upravi. Geodetska uprava o vpisu odloči z odločbo in spremembe vpiše v kataster nepremičnin.

Kadar so deli stavbe vpisani v zemljiški knjigi, je združitev delov stavbe mogoča, če je dovoljena poočitev združitve v zemljiški knjigi.

5. člen — Zemljiškoknjižno dovolilo

Etažni lastnik ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri posameznem delu ________________ v zemljiški knjigi opravijo vpisi, ki ustrezajo delitvi oziroma spojitvi po tej listini, in da se lastninska pravica v njegovo korist vpiše pri vsakem novo nastalem posameznem delu v etažni lastnini.

Podpis etažnega lastnika na tem dovolilu mora biti overjen.

6. člen — Končne določbe

Ta listina je sestavljena v pisni obliki in velja, ko jo etažni lastnik podpiše.

Morebitne spremembe in dopolnitve te listine so veljavne samo v pisni obliki.

Listina je sestavljena v treh enakih izvodih: en za etažnega lastnika, en za zemljiškoknjižni predlog in en za geodetski postopek.

Kraj podpisa: ________________.

Kraj in datum: ________________, ________________

Kraj in datum

Podpis etažnega lastnika

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Etažni lastnik lahko s pravnim poslom razdeli posamezni del v etažni lastnini v dva ali več novih posameznih delov, če je to mogoče (SPZ, 114. člen, prvi odstavek).
  • Solastniški delež na skupnih delih, ki je pripadal razdeljenemu delu, se v prejšnjem obsegu razdeli na nove solastniške deleže za vsak nov del (SPZ, 114. člen, prvi odstavek).
  • Listina mora vsebovati zemljiškoknjižno označbo posameznega dela zgradbe, opis in razmejitev novo nastalih delov ter določitev solastniških deležev na skupnih delih za vsak nov del (SPZ, 114. člen, drugi odstavek).
  • Vse stroške v zvezi z delitvijo krije etažni lastnik posameznega dela, ki se deli (SPZ, 114. člen, tretji odstavek).
  • Dva ali več posameznih delov se lahko s pravnim poslom spoji v nov posamezni del; za ta posel se smiselno uporabljajo določila o delitvi (SPZ, 114. člen, četrti odstavek).
  • Pogodba o medsebojnih razmerjih lahko določi, da se delitev ali spojitev ne smeta opraviti ali da sta vezani na soglasje drugih etažnih lastnikov (SPZ, 114. člen, peti odstavek).
  • Delitev dela stavbe na dva ali več delov in združitev delov stavbe v nov del se evidentirata v katastru nepremičnin na podlagi zahteve z elaboratom (ZKN, 99. in 97. člen).
  • Podpis osebe, katere pravica se spreminja, mora biti na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen (ZZK-1, 41. člen; SPZ, 23. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi te listine izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Stvarnopravni zakonik, 114. člen

    Etažni lastnik lahko s pravnim poslom razdeli posamezni del v dva ali več novih delov, če je to mogoče; solastniški delež na skupnih delih se v prejšnjem obsegu razdeli na nove deleže. Pravni posel mora vsebovati zemljiškoknjižno označbo posameznega dela zgradbe, opis in razmejitev novo nastalih delov in določitev solastniških deležev na skupnih delih za vsak nov del. Vse stroške delitve krije lastnik dela, ki se deli. Dva ali več delov se lahko spoji v nov del, za kar se smiselno uporabljajo določila o delitvi. Pogodba iz 116. člena lahko določi, da delitev ali spojitev ni dovoljena ali da je vezana na soglasje drugih etažnih lastnikov.

  • Stvarnopravni zakonik, 105. člen

    Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov. Posamezni del zgradbe mora predstavljati samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo. Solastnine na skupnih delih se ni mogoče odpovedati in njene delitve ni mogoče zahtevati.

  • Stvarnopravni zakonik, 106. člen

    Solastniški delež vsakega etažnega lastnika na skupnih delih se določa ob upoštevanju uporabne vrednosti posameznega dela v razmerju do skupne uporabne vrednosti nepremičnine, razen če zakon ali pravni posel določa drugače.

  • Stvarnopravni zakonik, 116. člen, prvi odstavek

    Etažni lastniki morajo skleniti pogodbo o medsebojnih razmerjih, s katero uredijo zlasti stroške in obveznosti, ki jih bremenijo, ter druga medsebojna razmerja.

  • Stvarnopravni zakonik, 23. člen

    Zemljiškoknjižno dovolilo je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen.

  • Stvarnopravni zakonik, 49. člen

    Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo. Vpis se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 31. člen

    V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Identifikacijski znak posameznega dela stavbe je identifikacijska številka, kot je vpisana v katastru stavb (2. člen).

  • Zakon o zemljiški knjigi, 32. člen

    V zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti oseba, ki dovoljuje vpis, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi. Če je vpisan samo datum rojstva, zadošča navedba EMŠO.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 40. člen, prvi odstavek

    Vknjižba pravic se dovoli med drugim na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga, ali listine v obliki notarskega zapisa s takim dovolilom.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 41. člen

    Na zemljiškoknjižnem dovolilu, ki je podlaga za vknjižbo, mora biti podpis osebe, katere pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, overjen. Pri notarskem zapisu z odpravkom, sestavljenim za vpis v zemljiško knjigo, se šteje, da je zahteva izpolnjena.

  • Zakon o katastru nepremičnin, 99. člen, tretji in četrti odstavek

    Deli stavbe se lahko združijo v nov del stavbe; kadar so vpisani v zemljiški knjigi, je združitev mogoča, če je dovoljena poočitev združitve v zemljiški knjigi. Del stavbe se lahko razdeli na dva ali več delov.

  • Zakon o katastru nepremičnin, 97. člen

    Vlagatelj zahteve za vpis sprememb podatkov o stavbi in delih stavbe je lastnik, upravljavec ali druga oseba, če tako določa zakon (48. člen), poleg njih pa tudi imetnik stavbne pravice in upravnik stavbe. Zahtevi se priloži elaborat za vpis sprememb podatkov o stavbi in delih stavbe.

  • Zakon o katastru nepremičnin, 39. člen

    Inženirski del katastrskega postopka izvede geodetsko podjetje, ki je odgovorno za celovitost in medsebojno usklajenost vseh delov elaborata.

  • Zakon o katastru nepremičnin, 102. in 103. člen

    Geodetska uprava o vpisu sprememb podatkov o stavbi in delu stavbe odloči z odločbo in na njeni podlagi spremembe vpiše v kataster nepremičnin.

  • Zakon o davku na promet nepremičnin, 3. člen

    Davek se plačuje od prometa nepremičnin. Promet nepremičnin je vsak odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec za delitev posameznega dela v etažni lastnini?

Ne. Uradnega obrazca za to listino ni, obvezne sestavine pa našteva drugi odstavek 114. člena SPZ: zemljiškoknjižna označba posameznega dela zgradbe, opis in razmejitev novo nastalih delov ter določitev solastniških deležev na skupnih delih za vsak nov del. Uradne poti obstajajo za kataster nepremičnin in za zemljiško knjigo, ne za samo listino.

Na koliko delov lahko razdelim svoje stanovanje?

Na dva ali več novih posameznih delov, če je delitev mogoča (prvi odstavek 114. člena SPZ). Vsak nov posamezni del mora predstavljati samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo (drugi odstavek 105. člena SPZ).

Ali potrebujem soglasje drugih etažnih lastnikov?

Po zakonu ne, razen če tako določa pogodba o medsebojnih razmerjih. Peti odstavek 114. člena SPZ dovoljuje, da ta pogodba delitev ali spojitev prepove ali jo veže na soglasje drugih etažnih lastnikov, zato jo je treba pogledati pred sklenitvijo posla.

Kdaj delitev ali spojitev začne veljati?

Z vpisom v zemljiško knjigo. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo, ki se opravi na podlagi listine z zemljiškoknjižnim dovolilom (49. člen SPZ). Pred tem vpisom se sprememba evidentira v katastru nepremičnin (99. in 103. člen ZKN).

Kdo plača stroške delitve?

Etažni lastnik posameznega dela, ki se deli. Tretji odstavek 114. člena SPZ določa, da vse stroške v zvezi z delitvijo krije on; pri spojitvi se to pravilo uporablja smiselno (četrti odstavek 114. člena SPZ).

Ali je treba plačati davek na promet nepremičnin?

Davek se plačuje od prometa nepremičnin, promet pa je vsak odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini (3. člen ZDPN-2). Pravni posel po 114. členu SPZ preoblikuje nepremičnino istega lastnika in sam po sebi lastninske pravice ne prenaša na drugo osebo.

Ali moram k notarju in kaj je treba overiti?

Overiti je treba podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu: na dovolilu, ki je podlaga za vknjižbo, mora biti podpis osebe, katere pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, overjen (prvi odstavek 41. člena ZZK-1). Če je dovolilo sestavljeno v obliki notarskega zapisa in je predlogu priložen odpravek, sestavljen za vpis v zemljiško knjigo, je ta zahteva izpolnjena (drugi odstavek 41. člena ZZK-1).

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Večstanovanjske stavbe.