Preskoči na vsebino

Predlog za vzpostavitev etažne lastnine

Vloga, s katero pri okrajnem sodišču začnete nepravdni postopek za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi, na kateri je etažna lastnina nastala pred 1. januarjem 2003, v zemljiški knjigi pa ni vpisana na stavbi kot celoti. Sodišče z odločbo ugotovi posamezne dele, skupne dele in idealne deleže, zemljiškoknjižno sodišče pa vpise opravi po uradni dolžnosti.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej preverite, ali stavba sploh sodi v ta postopek

    Postopek je mogoč samo, če je etažna lastnina na stavbi nastala pred 1. januarjem 2003, v zemljiški knjigi pa ni vpisana na stavbi kot celoti (17. člen ZVEtL-1). To so trije položaji: stavba v zemljiški knjigi sploh ni vpisana (zunajknjižna etažna lastnina), pri parceli je vpisana solastnina po idealnih deležih namesto posameznih delov (navidezna solastnina), ali pa je stavba vpisana, a brez vseh posameznih oziroma skupnih delov ali brez idealnih deležev (nedokončana etažna lastnina).

  2. 2

    Vlaga se pri okrajnem sodišču po legi stavbe

    Na prvi stopnji odloča okrajno sodišče (10. člen ZNP-1), krajevno pristojno pa je sodišče, na območju katerega leži nepremičnina (12. člen ZNP-1). Zadeve po ZVEtL-1 se obravnavajo prednostno (2. člen ZVEtL-1).

  3. 3

    Zberite pravni naslov in listine o nasledstvu

    Pravni naslov je listina o pravnem poslu ali pravnomočna odločba, s katero se v vašo korist in v breme zemljiškoknjižnega lastnika prenaša lastninska pravica na posameznem delu (19. člen ZVEtL-1). Če naslov ne učinkuje proti zemljiškoknjižnemu lastniku, izkažite tudi vse vmesne prenose. Pri privatizacijskih pogodbah po Stanovanjskem zakonu nasledstva ni treba izkazovati, pri pravnih poslih izpred 1. januarja 2003 pa ni treba predložiti zemljiškoknjižnega dovolila odsvojitelja (21. člen ZVEtL-1).

  4. 4

    Če listine ni več, se lahko vzpostavi

    Kdor izvirnika pravnega naslova ne more predložiti, ker se je izgubil ali bil uničen, lahko v roku, ki mu ga določi sodišče, predlaga vzpostavitev pravnega naslova. O tem odloči isto sodišče pred izdajo odločbe o vzpostavitvi etažne lastnine (22. člen ZVEtL-1).

  5. 5

    Dovolj izvodov in kaj sodišče stori samo

    Predlog s prilogami vložite v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče, zemljiškoknjižnega lastnika in skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov (26. člen ZVEtL-1). Podatke iz zemljiške knjige, katastrov, registra prebivalstva in registra upravnikov sodišče pridobi po uradni dolžnosti, po potrebi postavi izvedenca in zagotovi katastrske vpise (12. člen ZVEtL-1). O zaznambi postopka v zemljiški knjigi odloči zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti (11. člen ZVEtL-1).

  6. 6

    Kadar manjkajo le idealni deleži, obstaja krajša pot

    Če so stavba in vsi njeni deli v katastru stavb in zemljiški knjigi že vpisani, manjkajo pa idealni deleži solastnine na skupnih delih, se lahko izvede skrajšani postopek na predlog vpisanega etažnega lastnika ali skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov (36. in 37. člen ZVEtL-1). Zoper odločbo je mogoče vložiti ugovor v osmih dneh od vročitve (39. člen ZVEtL-1).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 6

Pregled korakov

Sodišče in predlagatelj

Več informacij

Predlog naslovite na okrajno sodišče, na območju katerega leži stavba.

Zakaj je to potrebno?

Identifikacijske podatke udeležencev zahteva 23. člen ZNP-1.

Zakaj je to potrebno?

Upravičene predlagatelje našteva 25. člen ZVEtL-1.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Predlog za vzpostavitev etažne lastnine

1. člen — Naslovnik

________________

Zadeva: predlog za vzpostavitev etažne lastnine po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča.

2. člen — Predlagatelj

Predlagatelj: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________.

Predlagatelj vlaga ta predlog kot ________________.

Pooblaščenec predlagatelja: ________________.

3. člen — Stavba, na kateri se zahteva vzpostavitev etažne lastnine

Stavba na naslovu ________________, identifikacijski znak stavbe ________________, stoji na zemljiški parceli ________________.

Zemljiškoknjižni lastnik je ________________.

Upravnik stavbe je ________________.

4. člen — Pogoji za začetek postopka

Etažna lastnina je na stavbi nastala pred 1. januarjem 2003, v zemljiški knjigi pa ni vpisana na stavbi kot celoti.

Stanje vpisa stavbe v zemljiški knjigi: ________________.

Pogoji iz 17. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine so s tem izpolnjeni.

5. člen — Posamezni del stavbe

Predlagatelj uveljavlja zahtevek na posameznem delu stavbe številka ________________, ki leži v etaži ________________ in meri ________________ kvadratnih metrov.

Namembnost posameznega dela: ________________.

Lega in opis posameznega dela: ________________.

6. člen — Pravni naslov

Predlagatelj pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe izkazuje s tem pravnim naslovom: ________________.

Zaporedni prenosi lastninske pravice od zemljiškoknjižnega lastnika do predlagatelja: ________________.

Pravni naslov in listine, ki izkazujejo pravno nasledstvo, so priložene temu predlogu.

7. člen — Skupni deli in idealni deleži

Predlagatelj uveljavlja tudi vpis skupnih delov stavbe in idealnih deležev solastnine vsakokratnih etažnih lastnikov na njih.

Predlagatelj predlaga, da se kot pripadajoče zemljišče in s tem skupni del stavbe ugotovi zemljiška parcela ________________.

Idealni delež solastnine vsakokratnega lastnika posameznega dela na skupnih delih naj se določi po razmerju med površino posameznega dela in skupno površino vseh posameznih delov stavbe.

8. člen — Predlog

Predlagatelj sodišču predlaga, naj po izvedenem postopku izda odločbo, s katero ugotovi, da na stavbi ________________ na naslovu ________________ obstoji etažna lastnina.

Sodišču se predlaga, naj v odločbi ugotovi pripadajoče zemljišče in druge skupne dele stavbe, obstoj ali neobstoj izvedenih pravic na skupnih delih in njihove imetnike, posamezne dele stavbe z idealnimi deleži solastnine, ki pripadajo njihovim vsakokratnim lastnikom na skupnih delih, ter za vsak posamezni del stavbe lastnika in morebitne izvedene pravice.

Sodišču se predlaga, naj v korist predlagatelja ugotovi lastninsko pravico na posameznem delu stavbe iz 5. člena tega predloga.

Predlagatelj predlaga, naj sodišče po uradni dolžnosti zagotovi izvedbo evidentiranja potrebnih sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb.

9. člen — Udeleženci

Udeleženci tega postopka so predlagatelj, zemljiškoknjižni lastnik ________________ in skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov, ki jo zastopa upravnik ________________.

Predlagatelj sodišče opozarja, da lahko do izdaje odločbe o vzpostavitvi etažne lastnine udeležbo v postopku prijavijo tudi drugi pridobitelji posameznih delov stavbe in osebe, ki izkažejo pravni interes.

10. člen — Priloge

Predlogu so priložene te listine: ________________.

Predlog s prilogami je vložen v ________________ izvodih, kolikor jih je treba za sodišče, zemljiškoknjižnega lastnika in skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov.

11. člen — Kraj, datum in podpis

V kraju ________________, dne ________________.

Predlagatelj

Pooblaščenec, če ga predlagatelj ima

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Predlog vložite pri okrajnem sodišču, na območju katerega leži stavba (10. in 12. člen ZNP-1). Zadeve po ZVEtL-1 se obravnavajo prednostno (2. člen ZVEtL-1).
  • Predlogu je treba priložiti pravni naslov in listine o pravnem nasledstvu oziroma priposestvovanju; vložen mora biti v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče, zemljiškoknjižnega lastnika in skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov (26. člen ZVEtL-1).
  • Če izvirnika pravnega naslova ni več, ker se je izgubil ali bil uničen, lahko predlagatelj v roku, ki mu ga določi sodišče, predlaga vzpostavitev pravnega naslova (22. člen ZVEtL-1).
  • Stroški postopka so stroški rednega upravljanja stavbe in se lahko izplačajo iz rezervnega sklada. Če predujem ni založen, se opravilo ne opravi, pri nujnem opravilu pa se postopek ustavi; zahtevo za povrnitev stroškov je treba vložiti v 15 dneh po vročitvi pravnomočne odločbe (15. in 16. člen ZVEtL-1).
  • Pritožbo zoper sklep, s katerim se postopek konča, je treba vložiti v 30 dneh od vročitve prepisa sklepa (33. člen ZNP-1). Obnova postopka in revizija nista dopustni (34. člen ZVEtL-1).
  • Pogodbena ureditev medsebojnih razmerij med etažnimi lastniki ni predmet tega postopka; pogodbo o medsebojnih razmerjih etažni lastniki sklenejo posebej (33. člen ZVEtL-1).
  • Kadar so stavba in vsi njeni deli v katastru stavb in zemljiški knjigi že vpisani, manjkajo pa samo idealni deleži solastnine na skupnih delih, se lahko namesto tega postopka predlaga skrajšani postopek (36. člen ZVEtL-1).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za ta predlog ni; pri zapletenem stanju vpisov ali sporu med lastniki naj predlog pregleda odvetnik.

Predlog za vzpostavitev etažne lastnine

1. člen — Naslovnik

________________

Zadeva: predlog za vzpostavitev etažne lastnine po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča.

2. člen — Predlagatelj

Predlagatelj: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________.

Predlagatelj vlaga ta predlog kot ________________.

Pooblaščenec predlagatelja: ________________.

3. člen — Stavba, na kateri se zahteva vzpostavitev etažne lastnine

Stavba na naslovu ________________, identifikacijski znak stavbe ________________, stoji na zemljiški parceli ________________.

Zemljiškoknjižni lastnik je ________________.

Upravnik stavbe je ________________.

4. člen — Pogoji za začetek postopka

Etažna lastnina je na stavbi nastala pred 1. januarjem 2003, v zemljiški knjigi pa ni vpisana na stavbi kot celoti.

Stanje vpisa stavbe v zemljiški knjigi: ________________.

Pogoji iz 17. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine so s tem izpolnjeni.

5. člen — Posamezni del stavbe

Predlagatelj uveljavlja zahtevek na posameznem delu stavbe številka ________________, ki leži v etaži ________________ in meri ________________ kvadratnih metrov.

Namembnost posameznega dela: ________________.

Lega in opis posameznega dela: ________________.

6. člen — Pravni naslov

Predlagatelj pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe izkazuje s tem pravnim naslovom: ________________.

Zaporedni prenosi lastninske pravice od zemljiškoknjižnega lastnika do predlagatelja: ________________.

Pravni naslov in listine, ki izkazujejo pravno nasledstvo, so priložene temu predlogu.

7. člen — Skupni deli in idealni deleži

Predlagatelj uveljavlja tudi vpis skupnih delov stavbe in idealnih deležev solastnine vsakokratnih etažnih lastnikov na njih.

Predlagatelj predlaga, da se kot pripadajoče zemljišče in s tem skupni del stavbe ugotovi zemljiška parcela ________________.

Idealni delež solastnine vsakokratnega lastnika posameznega dela na skupnih delih naj se določi po razmerju med površino posameznega dela in skupno površino vseh posameznih delov stavbe.

8. člen — Predlog

Predlagatelj sodišču predlaga, naj po izvedenem postopku izda odločbo, s katero ugotovi, da na stavbi ________________ na naslovu ________________ obstoji etažna lastnina.

Sodišču se predlaga, naj v odločbi ugotovi pripadajoče zemljišče in druge skupne dele stavbe, obstoj ali neobstoj izvedenih pravic na skupnih delih in njihove imetnike, posamezne dele stavbe z idealnimi deleži solastnine, ki pripadajo njihovim vsakokratnim lastnikom na skupnih delih, ter za vsak posamezni del stavbe lastnika in morebitne izvedene pravice.

Sodišču se predlaga, naj v korist predlagatelja ugotovi lastninsko pravico na posameznem delu stavbe iz 5. člena tega predloga.

Predlagatelj predlaga, naj sodišče po uradni dolžnosti zagotovi izvedbo evidentiranja potrebnih sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb.

9. člen — Udeleženci

Udeleženci tega postopka so predlagatelj, zemljiškoknjižni lastnik ________________ in skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov, ki jo zastopa upravnik ________________.

Predlagatelj sodišče opozarja, da lahko do izdaje odločbe o vzpostavitvi etažne lastnine udeležbo v postopku prijavijo tudi drugi pridobitelji posameznih delov stavbe in osebe, ki izkažejo pravni interes.

10. člen — Priloge

Predlogu so priložene te listine: ________________.

Predlog s prilogami je vložen v ________________ izvodih, kolikor jih je treba za sodišče, zemljiškoknjižnega lastnika in skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov.

11. člen — Kraj, datum in podpis

V kraju ________________, dne ________________.

Predlagatelj

Pooblaščenec, če ga predlagatelj ima

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Postopek za vzpostavitev etažne lastnine se lahko začne, če je etažna lastnina na stavbi nastala pred 1. januarjem 2003, v zemljiški knjigi pa še ni vpisana na stavbi kot celoti (ZVEtL-1, 17. člen).
  • Predlog obravnava okrajno sodišče (ZNP-1, 10. člen), krajevno pristojno je sodišče, na območju katerega leži nepremičnina (ZNP-1, 12. člen).
  • Predlog lahko vloži pridobitelj posameznega dela stavbe, vpisani etažni lastnik, skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov ali zemljiškoknjižni lastnik (ZVEtL-1, 25. člen).
  • Če predlagatelj ne navede identifikacijskega znaka, mora stavbo opredeliti vsaj z ulico, hišno številko in krajem, del stavbe pa z etažo, površino, lego in namembnostjo (ZVEtL-1, 26. člen).
  • Predlogu je treba priložiti pravni naslov in listine o pravnem nasledstvu po zemljiškoknjižnem lastniku oziroma o priposestvovanju (ZVEtL-1, 26. člen, tretji odstavek).
  • Predlog s prilogami se vloži v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče, zemljiškoknjižnega lastnika in skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov (ZVEtL-1, 26. člen, četrti odstavek).
  • Stroški postopka so stroški rednega upravljanja stavbe in se lahko izplačajo iz rezervnega sklada, če je ta oblikovan (ZVEtL-1, 15. člen).
  • Zoper sklep, s katerim se postopek konča, je pritožba mogoča v 30 dneh od vročitve; obnova postopka in revizija nista dopustni (ZNP-1, 33. člen; ZVEtL-1, 34. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi tega predloga izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, 1. člen

    Zakon določa pravila dveh posebnih nepravdnih postopkov: postopka za vzpostavitev etažne lastnine na stavbah, na katerih je etažna lastnina nastala pred 1. januarjem 2003, in postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča.

  • Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine, 2. člen

    Zadeve po tem zakonu se obravnavajo prednostno.

  • Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine, 11. člen

    Sodišče nemudoma po prejemu predloga po uradni dolžnosti obvesti zemljiškoknjižno sodišče o začetem postopku, to pa po uradni dolžnosti odloči o vpisu zaznambe. Zaznamba ni mogoča, dokler nepremičnina ni opredeljena z identifikacijskim znakom.

  • Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine, 12. člen

    Sodišče po uradni dolžnosti pridobi podatke iz zemljiške knjige, zemljiškega katastra, katastra stavb, registra nepremičnin, centralnega registra prebivalstva in registra upravnikov, po potrebi postavi izvedenca in zagotovi izvedbo katastrskih vpisov.

  • Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine, 15. člen

    Stroški, potrebni za izvedbo in dokončanje postopka, so stroški rednega upravljanja stavbe in se lahko izplačajo iz rezervnega sklada. Mednje spadajo zlasti sodne takse za procesna dejanja v korist vseh lastnikov, stroški zastopnika, izvedenca in osebe, ki pripravi strokovno podlago.

  • Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine, 16. člen

    Če predujem ni založen, se opravilo ne opravi, pri nujnem opravilu pa se postopek ustavi. Zahtevo za povrnitev stroškov je treba vložiti v 15 dneh po vročitvi pravnomočne odločbe.

  • Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine, 17. člen

    Postopek se lahko začne, če je na stavbi nastala etažna lastnina pred 1. januarjem 2003, pa v zemljiški knjigi še ni bila vpisana na stavbi kot celoti — pri zunajknjižni etažni lastnini, navidezni solastnini ali nedokončani etažni lastnini.

  • Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine, 19. člen

    Pravni naslov je listina o pravnem poslu ali pravnomočna odločba, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe. Če naslov ne učinkuje proti zemljiškoknjižnemu lastniku, je treba izkazati večkratni zaporedni prenos.

  • Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine, 20. člen

    Izkazovanje pravnega nasledstva ni potrebno, če pridobitelj verjetno izkaže pogoje za priposestvovanje. Šteje se, da so izkazani, če je skupaj s pravnimi predniki vsaj deset let izvrševal lastniško posest na posameznem delu stavbe.

  • Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine, 21. člen

    Pri prodajni pogodbi, sklenjeni po določbah Stanovanjskega zakona o privatizaciji, pridobitelju ni treba izkazovati pravnega nasledstva med zemljiškoknjižnim lastnikom in prodajalcem. Pri pravnih poslih, nastalih pred 1. januarjem 2003, ni treba predložiti zemljiškoknjižnega dovolila odsvojitelja.

  • Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine, 22. člen

    Če pridobitelj izvirnika pravnega naslova ne more predložiti, ker se je izgubil ali bil uničen, lahko v roku, ki mu ga določi sodišče, predlaga vzpostavitev pravnega naslova.

  • Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine, 23. člen

    Šteje se, da je pripadajoče zemljišče skupni del stavbe v solastnini njenih vsakokratnih lastnikov, in da je idealni delež solastnine na skupnih delih enak razmerju med površino posameznega dela in skupno površino vseh posameznih delov stavbe.

  • Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine, 25. člen

    Postopek se začne na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe, vpisanega etažnega lastnika, skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov ali zemljiškoknjižnega lastnika.

  • Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine, 26. člen

    V predlogu mora predlagatelj uveljavljati zahtevo iz 25. člena. Brez identifikacijskega znaka je treba stavbo opredeliti vsaj z ulico, hišno številko in krajem, del stavbe pa z opisom bistvenih podatkov. Predlogu se priložijo pravni naslov in listine o pravnem nasledstvu, vloži pa se v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče, zemljiškoknjižnega lastnika in skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov.

  • Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine, 27. člen

    Udeleženci postopka so predlagatelj, zemljiškoknjižni lastnik, skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov, če ima stavba upravnika, in oseba, ki prijavi udeležbo. Udeležbo je mogoče prijaviti do izdaje odločbe o vzpostavitvi etažne lastnine.

  • Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine, 30. člen

    Sodišče z odločbo ugotovi obstoj etažne lastnine, pripadajoče zemljišče in druge skupne dele, obstoj ali neobstoj izvedenih pravic na skupnih delih, posamezne dele stavbe z idealnimi deleži solastnine ter za vsak posamezni del lastnika.

  • Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine, 33. člen

    Pogodbena ureditev medsebojnih razmerij med etažnimi lastniki ni predmet postopka za vzpostavitev etažne lastnine.

  • Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine, 34. člen

    Zoper sklep, izdan v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, obnova postopka in revizija nista dopustni.

  • Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine, 36. člen

    Skrajšani postopek za določitev idealnih deležev solastnine na skupnih delih se lahko izvede pri nedokončani etažni lastnini, kadar so stavba in vsi njeni deli v katastru stavb in zemljiški knjigi že vpisani, niso pa vpisani idealni deleži solastnine na skupnih delih.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 10. člen

    V nepravdnem postopku na prvi stopnji odloča okrajno sodišče, če zakon ne določa drugače.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 12. člen

    Za odločanje o pravici na nepremičnini je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 23. člen

    Predlog mora vsebovati opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe, druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga, in identifikacijske podatke udeležencev.

  • Zakon o nepravdnem postopku, 33. člen

    Zoper sklep, izdan na prvi stopnji, se smejo udeleženci pritožiti. Pritožbo zoper sklep, s katerim se postopek konča, je treba vložiti v 30 dneh od vročitve prepisa sklepa.

  • Stvarnopravni zakonik, 105. člen

    Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov. Posamezni del mora predstavljati samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo.

  • Stvarnopravni zakonik, 107. člen

    Etažna lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali z odločbo sodišča in z vpisom v zemljiško knjigo.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec za predlog za vzpostavitev etažne lastnine?

Ne. Uradnega obrazca ni, obvezne sestavine predloga pa določata 26. člen ZVEtL-1 in 23. člen ZNP-1. Besedilo sestavi predlagatelj sam.

Katero sodišče je pristojno?

Okrajno sodišče, na območju katerega leži stavba. Stvarno pristojnost določa 10. člen ZNP-1, krajevno pa 12. člen ZNP-1, ker gre za odločanje o pravici na nepremičnini.

Za katere stavbe se postopek sploh lahko vodi?

Za stavbe, na katerih je etažna lastnina nastala pred 1. januarjem 2003 in v zemljiški knjigi ni vpisana na stavbi kot celoti — torej pri zunajknjižni etažni lastnini, navidezni solastnini in nedokončani etažni lastnini (17. člen ZVEtL-1).

Koliko stane postopek?

Stroški, potrebni za izvedbo in dokončanje postopka, so po 15. členu ZVEtL-1 stroški rednega upravljanja stavbe in se lahko izplačajo iz rezervnega sklada. Mednje spadajo sodne takse za procesna dejanja v korist vseh lastnikov, stroški izvedenca in stroški osebe, ki pripravi strokovno podlago za katastrski vpis. Če predujem ni založen, se opravilo ne opravi, postopek pa se lahko ustavi (16. člen ZVEtL-1).

Kaj moram priložiti predlogu?

Pravni naslov — listino o pravnem poslu ali pravnomočno odločbo — in listine, ki izkazujejo pravno nasledstvo po zemljiškoknjižnem lastniku oziroma priposestvovanje posameznega dela stavbe (26. člen, tretji odstavek, in 19. člen ZVEtL-1).

Kaj, če sem izvirnik pogodbe izgubil?

Predlagate lahko vzpostavitev pravnega naslova. Sodišče o tem odloči pred izdajo odločbe o vzpostavitvi etažne lastnine ob smiselni uporabi določb zakona o zemljiški knjigi o vzpostavitvi zemljiškoknjižne listine (22. člen ZVEtL-1).

V kakšnem roku se lahko pritožim?

V 30 dneh od vročitve prepisa sklepa, s katerim se postopek konča (33. člen, tretji odstavek, ZNP-1). Zoper sklep, izdan v tem postopku, obnova postopka in revizija nista dopustni (34. člen ZVEtL-1).

Ali moram predlog overiti pri notarju?

Ne. ZVEtL-1 za predlog ne predpisuje notarske overitve ne oblike notarskega zapisa; predlog podpiše predlagatelj sam ali njegov pooblaščenec.

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Večstanovanjske stavbe.