Preskoči na vsebino

Hišni red večstanovanjske stavbe

Listina, s katero etažni lastniki določijo temeljna pravila sosedskega sožitja v stavbi: mir in počitek, rabo skupnih delov, odpadke, živali in zaklepanje. Sprejmejo jo lastniki z več kot polovico solastniških deležev, veže pa tudi najemnike in druge uporabnike.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuVzorec, ne uradni obrazec

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej predlog besedila

    Predlog hišnega reda pripravi upravnik, nadzorni odbor ali kateri od etažnih lastnikov. Tisti, ki skliče zbor lastnikov, tudi oblikuje predlog sklepov, o katerih se bo glasovalo (34. člen SZ-1).

  2. 2

    Nato glasovanje — listina ali zbor

    Etažni lastniki lahko odločajo s podpisovanjem listine ali na zboru lastnikov (34. člen SZ-1). Na listini morajo biti predlog sklepov, obrazložitev, ime lastnika, datum podpisa in potrebna večina; rok za podpise ne sme biti daljši od treh mesecev (35. člen SZ-1). Zbor se skliče s pisnim vabilom vsaj 14 dni prej (36. člen SZ-1).

  3. 3

    Potrebna je večina po deležih, ne po glavah

    Hišni red je sprejet, ko ga podprejo etažni lastniki z več kot polovico solastniških deležev (27. člen SZ-1). Šteje velikost deležev, ne število stanovanj.

  4. 4

    Na koncu objava

    Zapisnik zbora mora upravnik objaviti na način, kot se sklicuje zbor — torej v hišnih predalčnikih in na oglasni deski (36. in 38. člen SZ-1). Sprejeti hišni red se enako objavi na oglasni deski, da je dostopen vsem uporabnikom stavbe.

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 5

Pregled korakov

Stavba

Več informacij

Stavbo označite tako, kot je vpisana v katastru nepremičnin — iz naslova samega ni vedno razvidno, za katero stavbo gre.

Zakaj je to potrebno?

Številka stavbe in katastrska občina, kot sta vpisani v katastru nepremičnin.

Zakaj je to potrebno?

Upravnika morajo etažni lastniki določiti, kadar ima stavba več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov (118. člen SPZ).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Hišni red večstanovanjske stavbe

1. člen — Namen in pravna podlaga

Ta hišni red določa temeljna pravila sosedskega sožitja v večstanovanjski stavbi na naslovu ________________, identifikacijska oznaka stavbe ________________, ki ima ________________ posameznih delov.

Hišni red je sprejet na podlagi 27. člena Stanovanjskega zakona.

Upravnik stavbe je ________________.

2. člen — Za koga velja

Ta hišni red velja za etažne lastnike, za najemnike in za vse druge uporabnike posameznih in skupnih delov stavbe ter za njihove obiskovalce.

Najemnik ima glede rabe posameznega dela in skupnih delov enake pravice in dolžnosti kot etažni lastnik. Etažni lastnik, ki svoj del odda v najem, seznani najemnika s tem hišnim redom in o sklenitvi najemne pogodbe obvesti upravnika.

3. člen — Mir in počitek

Nočni mir traja ________________. V tem času uporabniki ne smejo na nedovoljen način motiti miru ali počitka drugih s hrupom; izjema so nujni interventno-vzdrževalni posegi.

Čas popoldanskega počitka je ________________.

Hrupna obrtniška in vzdrževalna dela v posameznih delih so dovoljena ________________. Uporabnik, ki takšna dela naroči, o njih vnaprej obvesti druge uporabnike na način, določen v členu o obveščanju.

Uporaba televizijskega ali radijskega sprejemnika, druge akustične naprave ali glasbila ne sme motiti miru ali počitka drugih uporabnikov.

4. člen — Raba posameznih delov

Uporabnik posameznega dela mora opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegovega dela in otežujejo uporabo drugih delov stavbe čez mero, ki je glede na naravo in namen stavbe ter krajevne razmere običajna.

To velja zlasti za hrup, tresljaje, dim, vonjave, odplake in zamakanje.

Ta hišni red ne uvaja posebnih omejitev rabe posameznih delov; takšne omejitve so posel, ki presega okvir rednega upravljanja, in zanje je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov.

5. člen — Raba skupnih delov

Skupne dele stavbe uporabljajo vsi uporabniki tako, da ne ovirajo drugih in ne povzročajo škode ali dodatnih stroškov.

Hodniki, stopnišča, podesti in dostopi do zasilnih izhodov morajo ostati prosti in prehodni.

Vsak uporabnik odgovarja za škodo na skupnih delih, ki jo povzroči sam, član njegovega gospodinjstva ali njegov obiskovalec.

6. člen — Obveščanje

Etažni lastniki in drugi uporabniki se o zadevah iz tega hišnega reda obveščajo na naslednji način: ________________.

Vabilo na zbor lastnikov upravnik pusti v hišnem predalčniku vsakega etažnega lastnika in objavi na oglasni deski, dostopni vsem etažnim lastnikom, in sicer vsaj 14 dni pred zborom.

Zapisnik zbora lastnikov upravnik objavi na enak način, kot se sklicuje zbor.

7. člen — Grobe kršitve hišnega reda

Za grobo kršitev tega hišnega reda štejejo naslednja ravnanja:

________________

Če etažni lastnik ali drug uporabnik posameznega dela grobo krši temeljna pravila sosedskega sožitja tako, da je skupnost z njim nevzdržna, lahko etažni lastniki z več kot polovico solastniških deležev sprejmejo sklep, da se kršilca opomni.

Če kršilec kljub opominu nadaljuje s svojim ravnanjem, lahko etažni lastniki z več kot polovico solastniških deležev sprejmejo sklep, da se vloži izključitvena tožba. Tožbo v imenu preostalih etažnih lastnikov vloži upravnik.

8. člen — Stroški

Stroški upravljanja in drugi stroški, ki izvirajo iz stavbe, se delijo med etažne lastnike po solastniških deležih, če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače.

Za plačilo stroškov, ki so posledica veljavno sprejetih sklepov, odgovarjajo etažni lastniki ne glede na to, ali so glasovali proti.

9. člen — Veljavnost in spremembe

Ta hišni red velja od ________________ in se objavi na oglasni deski stavbe.

Hišni red se spremeni ali razveljavi na enak način, kot je bil sprejet — s soglasjem etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev.

Določbe tega hišnega reda, ki bi bile v nasprotju z zakonom ali s pogodbo o medsebojnih razmerjih, se ne uporabljajo; preostale določbe ostanejo v veljavi.

Sestavljeno v ________________, dne ________________.

Za etažne lastnike

Upravnik

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Hišni red ni obvezen. Kjer ga ni, se pri izključitveni tožbi ni mogoče sklicevati na grobo kršitev hišnega reda, ker 52. člen SZ-1 ta razlog veže na stavbo, v kateri je hišni red sprejet.
  • Posebnih omejitev rabe posameznih delov in skupnih delov ter spremembe rabe skupnih delov hišni red ne more uvesti z večino: to so posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja, in zahtevajo soglasje vseh etažnih lastnikov (29. člen SZ-1).
  • Pri odločanju s podpisovanjem listine mora biti na listini poleg predloga sklepov navedena tudi obrazložitev, ime lastnika, datum podpisa in večina, potrebna za sprejem; rok za podpise ne sme biti daljši od treh mesecev (35. člen SZ-1).
  • Šteje večina po solastniških deležih, ne po številu stanovanj (27. člen SZ-1).
  • Uradnega obrazca hišnega reda ni. To je vzorec in ne pravni nasvet; v stavbah z zapletenimi razmerji naj besedilo pregleda odvetnik ali upravnik.

Hišni red večstanovanjske stavbe

1. člen — Namen in pravna podlaga

Ta hišni red določa temeljna pravila sosedskega sožitja v večstanovanjski stavbi na naslovu ________________, identifikacijska oznaka stavbe ________________, ki ima ________________ posameznih delov.

Hišni red je sprejet na podlagi 27. člena Stanovanjskega zakona.

Upravnik stavbe je ________________.

2. člen — Za koga velja

Ta hišni red velja za etažne lastnike, za najemnike in za vse druge uporabnike posameznih in skupnih delov stavbe ter za njihove obiskovalce.

Najemnik ima glede rabe posameznega dela in skupnih delov enake pravice in dolžnosti kot etažni lastnik. Etažni lastnik, ki svoj del odda v najem, seznani najemnika s tem hišnim redom in o sklenitvi najemne pogodbe obvesti upravnika.

3. člen — Mir in počitek

Nočni mir traja ________________. V tem času uporabniki ne smejo na nedovoljen način motiti miru ali počitka drugih s hrupom; izjema so nujni interventno-vzdrževalni posegi.

Čas popoldanskega počitka je ________________.

Hrupna obrtniška in vzdrževalna dela v posameznih delih so dovoljena ________________. Uporabnik, ki takšna dela naroči, o njih vnaprej obvesti druge uporabnike na način, določen v členu o obveščanju.

Uporaba televizijskega ali radijskega sprejemnika, druge akustične naprave ali glasbila ne sme motiti miru ali počitka drugih uporabnikov.

4. člen — Raba posameznih delov

Uporabnik posameznega dela mora opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegovega dela in otežujejo uporabo drugih delov stavbe čez mero, ki je glede na naravo in namen stavbe ter krajevne razmere običajna.

To velja zlasti za hrup, tresljaje, dim, vonjave, odplake in zamakanje.

Ta hišni red ne uvaja posebnih omejitev rabe posameznih delov; takšne omejitve so posel, ki presega okvir rednega upravljanja, in zanje je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov.

5. člen — Raba skupnih delov

Skupne dele stavbe uporabljajo vsi uporabniki tako, da ne ovirajo drugih in ne povzročajo škode ali dodatnih stroškov.

Hodniki, stopnišča, podesti in dostopi do zasilnih izhodov morajo ostati prosti in prehodni.

Vsak uporabnik odgovarja za škodo na skupnih delih, ki jo povzroči sam, član njegovega gospodinjstva ali njegov obiskovalec.

6. člen — Obveščanje

Etažni lastniki in drugi uporabniki se o zadevah iz tega hišnega reda obveščajo na naslednji način: ________________.

Vabilo na zbor lastnikov upravnik pusti v hišnem predalčniku vsakega etažnega lastnika in objavi na oglasni deski, dostopni vsem etažnim lastnikom, in sicer vsaj 14 dni pred zborom.

Zapisnik zbora lastnikov upravnik objavi na enak način, kot se sklicuje zbor.

7. člen — Grobe kršitve hišnega reda

Za grobo kršitev tega hišnega reda štejejo naslednja ravnanja:

________________

Če etažni lastnik ali drug uporabnik posameznega dela grobo krši temeljna pravila sosedskega sožitja tako, da je skupnost z njim nevzdržna, lahko etažni lastniki z več kot polovico solastniških deležev sprejmejo sklep, da se kršilca opomni.

Če kršilec kljub opominu nadaljuje s svojim ravnanjem, lahko etažni lastniki z več kot polovico solastniških deležev sprejmejo sklep, da se vloži izključitvena tožba. Tožbo v imenu preostalih etažnih lastnikov vloži upravnik.

8. člen — Stroški

Stroški upravljanja in drugi stroški, ki izvirajo iz stavbe, se delijo med etažne lastnike po solastniških deležih, če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače.

Za plačilo stroškov, ki so posledica veljavno sprejetih sklepov, odgovarjajo etažni lastniki ne glede na to, ali so glasovali proti.

9. člen — Veljavnost in spremembe

Ta hišni red velja od ________________ in se objavi na oglasni deski stavbe.

Hišni red se spremeni ali razveljavi na enak način, kot je bil sprejet — s soglasjem etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev.

Določbe tega hišnega reda, ki bi bile v nasprotju z zakonom ali s pogodbo o medsebojnih razmerjih, se ne uporabljajo; preostale določbe ostanejo v veljavi.

Sestavljeno v ________________, dne ________________.

Za etažne lastnike

Upravnik

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Hišni red sprejmejo etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev (Stanovanjski zakon, 27. člen).
  • S hišnim redom se določijo temeljna pravila sosedskega sožitja v večstanovanjski stavbi (Stanovanjski zakon, 27. člen).
  • Uradnega obrazca hišnega reda ni; zakon določa le, kdo ga sprejme in s kakšno večino (Stanovanjski zakon, 27. člen).
  • Etažni lastniki o hišnem redu odločajo s podpisovanjem listine ali na zboru lastnikov (Stanovanjski zakon, 34. člen).
  • Pri podpisovanju listine je predlog sprejet, če ga potrebno število lastnikov podpiše v roku, ki ne sme biti daljši od treh mesecev od podpisa prvega (Stanovanjski zakon, 35. člen).
  • Groba kršitev hišnega reda je razlog za izključitveno tožbo, hišni red pa mora sam določiti, kaj za grobo kršitev šteje (Stanovanjski zakon, 52. člen).
  • Najemnik ima glede rabe posameznega dela in skupnih delov enake pravice in dolžnosti kot etažni lastnik (Stanovanjski zakon, 24. člen).
  • Motenje miru ali počitka ljudi s hrupom med 22.00 in 6.00 uro je prekršek (Zakon o varstvu javnega reda in miru, 8. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi hišnega reda izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Stanovanjski zakon, 27. člen

    Etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, lahko sprejmejo hišni red, s katerim določijo temeljna pravila sosedskega sožitja v večstanovanjski stavbi.

  • Stanovanjski zakon, 24. člen

    Najemnik ima glede rabe posameznega dela in skupnih delov enake pravice in dolžnosti kot etažni lastnik. Etažni lastnik mora o sklenitvi ali spremembi najemne pogodbe takoj obvestiti upravnika.

  • Stanovanjski zakon, 25. člen

    Za posle rednega upravljanja je potrebno soglasje solastnikov z več kot polovico solastniških deležev. Med posle obratovanja sodijo tudi čiščenje skupnih prostorov, hišniška opravila in varstvo pred požarom.

  • Stanovanjski zakon, 29. člen

    O poslih, ki presegajo okvir rednega upravljanja, odločajo etažni lastniki s soglasjem vseh. Mednje sodijo posebne omejitve rabe posameznih delov in skupnih delov ter spreminjanje rabe skupnih delov.

  • Stanovanjski zakon, 30. člen

    Etažni lastniki odgovarjajo za plačilo stroškov upravljanja in drugih stroškov, ki izvirajo iz stavbe, v skladu s solastniškimi deleži, če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače. Za stroške veljavno sprejetih sklepov odgovarjajo tudi tisti, ki so glasovali proti.

  • Stanovanjski zakon, 34. člen

    O poslih upravljanja lahko etažni lastniki odločajo s podpisovanjem listine, na kateri je zapisan predlog sklepov, ali na zboru lastnikov.

  • Stanovanjski zakon, 35. člen

    Na listini morajo biti naveden predlog sklepov, obrazložitev, ime lastnika, datum podpisa in večina, potrebna za sprejem. Rok za podpise ne sme biti daljši od treh mesecev od podpisa prvega etažnega lastnika.

  • Stanovanjski zakon, 36. člen

    Zbor lastnikov se skliče s pisnim vabilom vsaj 14 dni pred zborom; vabilo se pusti v hišnem predalčniku vsakega etažnega lastnika in objavi na oglasni deski, dostopni vsem etažnim lastnikom.

  • Stanovanjski zakon, 38. člen

    Upravnik mora o vsakem zboru sestaviti zapisnik s podatki o kraju in času, seznamom navzočih s podpisi, predlogi sklepov in rezultati glasovanja, ter ga objaviti na način, kot se sklicuje zbor.

  • Stanovanjski zakon, 52. člen

    V stavbi, kjer je hišni red sprejet, se groba kršitev hišnega reda šteje za razlog za izključitveno tožbo. Kaj je groba kršitev, se določi v hišnem redu.

  • Stvarnopravni zakonik, 75. člen

    Lastnik nepremičnine mora opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter krajevne razmere običajna (prepovedana imisija).

  • Stvarnopravni zakonik, 118. člen

    Upravnik izvaja sklepe etažnih lastnikov, skrbi za redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov ter lahko v imenu preostalih etažnih lastnikov vloži izključitveno tožbo.

  • Stvarnopravni zakonik, 123. člen

    Če etažni lastnik ali drug uporabnik posameznega dela grobo krši temeljna pravila sosedskega sožitja, lastniki z več kot polovico deležev najprej sprejmejo sklep o opominu, ob nadaljevanju pa sklep o vložitvi izključitvene tožbe.

  • Zakon o varstvu javnega reda in miru, 8. člen

    Kdor na nedovoljen način med 22.00 in 6.00 uro moti mir ali počitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne interventno-vzdrževalne posege, stori prekršek. Enako velja za motenje s televizijskim ali radijskim sprejemnikom, drugo akustično napravo ali glasbilom.

Pogosta vprašanja

Kdo sprejme hišni red?

Etažni lastniki, ki imajo skupaj več kot polovico solastniških deležev (27. člen SZ-1). Upravnik hišnega reda ne more sprejeti sam; lahko pripravi predlog in izvede glasovanje.

Ali je hišni red obvezen?

Ni. 27. člen SZ-1 določa, da ga etažni lastniki lahko sprejmejo. Kjer hišnega reda ni, pa grobe kršitve hišnega reda ni mogoče uveljavljati kot razlog za izključitveno tožbo, ker 52. člen SZ-1 ta razlog veže na stavbo, v kateri je hišni red sprejet.

Ali hišni red velja tudi za najemnike in obiskovalce?

Za najemnike da. Najemnik ima glede rabe posameznega dela in skupnih delov enake pravice in dolžnosti kot etažni lastnik (24. člen SZ-1). Izključitvena tožba po 123. členu SPZ se lahko vloži tudi zoper drugega uporabnika posameznega dela, ne le zoper lastnika.

Koliko stane sprejem hišnega reda in ali se plača kakšen davek?

Nič. SZ-1 v 27. členu za hišni red ne zahteva niti overitve podpisov niti vpisa v register, zato ni notarskih stroškov ne upravne takse, davčne obveznosti pa sprejem hišnega reda ne sproži. Stroški sklica zbora lastnikov so stroški upravljanja in se delijo po solastniških deležih (30. člen SZ-1).

Kdaj hišni red začne veljati?

Ko ga sprejmejo etažni lastniki z več kot polovico solastniških deležev (27. člen SZ-1); dan začetka veljavnosti hišni red navede sam. Zapisnik zbora, na katerem je bil sprejet, mora upravnik objaviti na enak način, kot se sklicuje zbor (38. člen SZ-1).

Kakšni roki veljajo pri sprejemanju?

Pri podpisovanju listine mora potrebno število lastnikov podpisati v roku, ki ni daljši od treh mesecev od dne, ko listino podpiše prvi etažni lastnik (35. člen SZ-1). Zbor lastnikov se skliče s pisnim vabilom vsaj 14 dni pred zborom (36. člen SZ-1).

Česa hišni red ne more določiti z navadno večino?

Posebnih omejitev rabe posameznih delov in skupnih delov ter spreminjanja rabe skupnih delov. To so posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja, in zanje je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov (29. člen SZ-1).

Kaj se zgodi ob kršitvi hišnega reda?

Etažni lastniki z več kot polovico solastniških deležev najprej sprejmejo sklep, da se kršilca opomni; če kljub opominu nadaljuje, sprejmejo sklep o vložitvi izključitvene tožbe (123. člen SPZ, 52. člen SZ-1). Hrup med 22.00 in 6.00 uro je poleg tega prekršek po 8. členu ZJRM-1.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Večstanovanjske stavbe.