Preskoči na vsebino

Izbrisno dovoljenje za hipoteko

Izjava hipotekarnega upnika, s katero izrecno in nepogojno dovoli, da se hipoteka izbriše iz zemljiške knjige. Hipoteka namreč ne preneha s plačilom kredita, ampak šele z izbrisom; podpis na dovolilu mora overiti notar.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Dovolilo izda tisti, ki je vpisan kot hipotekarni upnik

    Izjavo da oseba, katere pravica preneha — imetnik hipoteke, kot je vpisan v zemljiški knjigi (23. člen SPZ, 32. člen ZZK-1). Pri stanovanjskem kreditu je to banka; ta dovolilo praviloma izstavi sama po poplačilu kredita, obrazec pa je uporaben tudi tedaj, kadar je upnik fizična oseba.

  2. 2

    Hipoteko opišite tako, kot je vpisana

    V listini, ki je podlaga za izbris pravice, mora biti navedena vsebina te pravice s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi (četrti odstavek 31. člena ZZK-1). Prepišite torej znesek zavarovane terjatve, datum vpisa in opravilno številko iz zemljiškoknjižnega izpiska, nepremičnino pa označite z identifikacijskim znakom iz zemljiške knjige (prvi odstavek 31. člena ZZK-1).

  3. 3

    Overitev pri notarju, prilog pa ni

    Podpis na dovolilu mora biti overjen (41. člen ZZK-1) in ga sme na zasebni listini overiti samo notar (64. člen ZN). Potrdila o plačilu davka in lokacijske informacije za tak vpis ni treba priložiti — 37. in 38. člen ZZK-1 se nanašata na dovolilo za vpis pridobitve lastninske pravice.

  4. 4

    Elektronski predlog in učinek izbrisa

    Zemljiškoknjižni predlog mora biti vložen elektronsko in ga v imenu predlagatelja vloži notar, lahko pa tudi predlagatelj sam z digitalnim potrdilom in varnim elektronskim predalom ali odvetnik (125.a člen ZZK-1). Notar ob overitvi pouči stranke, da bo predlog vložil nemudoma, razen če temu izrecno nasprotujejo (38.a člen ZZK-1). Hipoteka preneha šele z izbrisom (154. člen SPZ).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 5

Pregled korakov

Hipotekarni upnik, ki izdaja dovolilo

Več informacij

Vpišite podatke tako, kot so vpisani v zemljiški knjigi. Neujemanje podatkov je najpogostejši razlog za zavrnitev vpisa.

Zakaj je to potrebno?

Če je v zemljiški knjigi vpisan samo datum rojstva, zadošča navedba EMŠO (32. člen ZZK-1).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Izbrisno dovoljenje

1. člen — Hipotekarni upnik

Podpisani ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, kot hipotekarni upnik, čigar pravica preneha,

izdajam to izbrisno dovoljenje.

2. člen — Nepremičnina

To dovolilo se nanaša na naslednjo nepremičnino: ________________.

Nepremičnina je v lasti ________________, ________________.

3. člen — Hipoteka, ki se izbriše

Pri nepremičnini iz prejšnjega člena je v mojo korist vknjižena hipoteka, in sicer: ________________.

Hipoteka je bila vknjižena dne ________________ za zavarovanje terjatve v višini ________________.

4. člen — Prenehanje zavarovane terjatve

Izjavljam, da ________________.

Datum plačila oziroma prenehanja: ________________.

5. člen — Izbrisno dovoljenje

Izrecno in nepogojno dovoljujem, da se pri nepremičnini, navedeni v tem dovolilu, vknjiži izbris hipoteke, opisane v tem dovolilu, v celoti.

Izbris se dovoli brez mojega nadaljnjega vprašanja in soglasja.

Ta izjava ni dana pod pogojem in ni vezana na rok.

6. člen — Overitev podpisa

Moj podpis na tem dovolilu overi notar.

Za overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu se uporabljajo splošna pravila o overitvah podpisov, če zakon ne določa drugače.

7. člen — Zemljiškoknjižni predlog

Zemljiškoknjižni predlog za izbris hipoteke na podlagi tega dovolila vloži ________________.

Predlog se vloži elektronsko.

Vpis učinkuje od trenutka, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme predlog za vpis.

Kraj in datum: ________________, ________________

Kraj in datum

Podpis hipotekarnega upnika

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu kot zasebni listini sme overiti samo notar (64. člen ZN). Upravna enota podpisa na taki listini ne sme overiti.
  • Dovolilu za izbris hipoteke ni treba priložiti niti potrdila o plačilu davka niti lokacijske informacije — 37. in 38. člen ZZK-1 se nanašata na dovolilo, s katerim se dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice.
  • Zemljiškoknjižni predlog mora biti vložen elektronsko. Možnost, da predlagatelj predlog vloži osebno na zapisnik pri sodišču, je po 125.a členu ZZK-1 predvidena samo za predlog za vknjižbo lastninske pravice v svojo korist, ne za izbris hipoteke.
  • Delno plačilo terjatve hipoteke ne zmanjša (150. člen SPZ). Delni izbris je zato posledica upnikove izjave, ne samega delnega poplačila.
  • Za popolni ali delni izbris vpisane pravice se sodna taksa ne plača, predlog za vpis pa je takse prost (opomba 9.10 taksne tarife ZST-1).
  • Če hipotekarnega upnika ni mogoče doseči, izbrisnega dovoljenja ni. Izbris stare hipoteke po 206. in 207. členu ZZK-1 lahko predlaga samo zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, in sicer, ko je od zapadlosti terjatve preteklo več kot deset let ter so izpolnjeni tudi drugi pogoji iz 206. člena.
  • Hipoteka preneha šele z izbrisom iz zemljiške knjige (154. člen SPZ). Vpis učinkuje od trenutka, ko sodišče prejme predlog (5. člen ZZK-1), zato odlašanje z vložitvijo pomeni, da hipoteka do takrat ostane vpisana.
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za izbrisno dovoljenje ni; pri zapletenih razmerjih naj listino pregleda odvetnik ali notar.

Izbrisno dovoljenje

1. člen — Hipotekarni upnik

Podpisani ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, kot hipotekarni upnik, čigar pravica preneha,

izdajam to izbrisno dovoljenje.

2. člen — Nepremičnina

To dovolilo se nanaša na naslednjo nepremičnino: ________________.

Nepremičnina je v lasti ________________, ________________.

3. člen — Hipoteka, ki se izbriše

Pri nepremičnini iz prejšnjega člena je v mojo korist vknjižena hipoteka, in sicer: ________________.

Hipoteka je bila vknjižena dne ________________ za zavarovanje terjatve v višini ________________.

4. člen — Prenehanje zavarovane terjatve

Izjavljam, da ________________.

Datum plačila oziroma prenehanja: ________________.

5. člen — Izbrisno dovoljenje

Izrecno in nepogojno dovoljujem, da se pri nepremičnini, navedeni v tem dovolilu, vknjiži izbris hipoteke, opisane v tem dovolilu, v celoti.

Izbris se dovoli brez mojega nadaljnjega vprašanja in soglasja.

Ta izjava ni dana pod pogojem in ni vezana na rok.

6. člen — Overitev podpisa

Moj podpis na tem dovolilu overi notar.

Za overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu se uporabljajo splošna pravila o overitvah podpisov, če zakon ne določa drugače.

7. člen — Zemljiškoknjižni predlog

Zemljiškoknjižni predlog za izbris hipoteke na podlagi tega dovolila vloži ________________.

Predlog se vloži elektronsko.

Vpis učinkuje od trenutka, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme predlog za vpis.

Kraj in datum: ________________, ________________

Kraj in datum

Podpis hipotekarnega upnika

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige, v katero je vpisana (Stvarnopravni zakonik, 154. člen).
  • Izbris hipoteke se lahko zahteva, če dolžnik plača zavarovano terjatev, če ta terjatev preneha, če se hipotekarni upnik odreče hipoteki, če ista oseba postane lastnik nepremičnine in imetnik hipoteke, če hipoteka s potekom časa ugasne ali če se nepremičnina proda za poplačilo (Stvarnopravni zakonik, 154. člen).
  • Izbrisno dovoljenje je zemljiškoknjižno dovolilo: izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo (Stvarnopravni zakonik, 23. člen).
  • V listini, ki je podlaga za izbris pravice, mora biti navedena vsebina te pravice s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi (Zakon o zemljiški knjigi, 31. člen).
  • Podpis hipotekarnega upnika na dovolilu mora biti overjen (Zakon o zemljiški knjigi, 41. člen); na zemljiškoknjižnem dovolilu kot zasebni listini ga sme overiti samo notar (Zakon o notariatu, 64. člen).
  • Potrdilo o plačilu davka in lokacijska informacija se zahtevata samo pri dovolilu za vpis pridobitve lastninske pravice, zato za izbris hipoteke nista potrebna (Zakon o zemljiški knjigi, 37. in 38. člen).
  • Zemljiškoknjižni predlog mora biti vložen elektronsko in ga v imenu predlagatelja praviloma vloži notar (Zakon o zemljiški knjigi, 125.a člen).
  • Za popolni ali delni izbris vpisane pravice se sodna taksa ne plača, predlog za vpis pa je takse prost (Zakon o sodnih taksah, opomba 9.10 taksne tarife).

Pravne podlage in uradni viri

Členi tega dovolila izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Stvarnopravni zakonik, 23. člen

    Zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula) je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo.

  • Stvarnopravni zakonik, 141. člen

    Za pridobitev hipoteke na podlagi pravnega posla se zahteva vpis v zemljiško knjigo. Listina, ki je podlaga za vpis, mora vsebovati označbo hipotekarnega upnika in dolžnika, pravni temelj, zemljiškoknjižno označbo nepremičnine ter višino in zapadlost zavarovane terjatve.

  • Stvarnopravni zakonik, 150. člen

    Hipoteka je namenjena zavarovanju terjatve vse do njenega dokončnega poplačila; če je terjatev plačana delno, se hipoteka ne zmanjša. Ob delitvi obremenjene nepremičnine je vsak del obremenjen s hipoteko v celoti.

  • Stvarnopravni zakonik, 154. člen

    Hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige. Izbris se lahko zahteva, če dolžnik plača zavarovano terjatev, če terjatev preneha, če se upnik odreče hipoteki, če ista oseba postane lastnik in imetnik hipoteke, če hipoteka s potekom časa ugasne ali če se nepremičnina proda za poplačilo. Hipoteka ugasne s potekom desetih let od dneva dospelosti zavarovane terjatve.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 5. člen

    Vpisi pravic in pravnih dejstev učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 31. člen

    V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. V listini, ki je podlaga za izbris pravice, mora biti navedena vsebina te pravice s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 32. člen

    V zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti oseba, ki dovoljuje vpis, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi. Če je vpisan samo datum rojstva, zadošča navedba EMŠO. Dovolilo mora obsegati izjavo z vsebino, določeno v SPZ.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 33. člen

    Za overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu se uporabljajo splošna pravila zakona o notariatu o overitvah podpisov, če ni drugače določeno. Če mora biti dovolilu priložena določena listina, overitev ni dovoljena, dokler ta listina ni priložena.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 34. člen

    Če je zemljiškoknjižno dovolilo v imenu osebe, ki dovoljuje vpis, izstavil pooblaščenec, mora biti dovolilu priloženo pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na katerem je podpis te osebe overjen.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 37. člen

    Potrdilo davčnega organa o plačilu davka mora biti priloženo tedaj, kadar se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice in je izdajatelj dovolila zavezanec za plačilo tega davka.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 38. člen

    Lokacijska informacija ter po potrebi soglasje oziroma odobritev pristojnega organa in potrdilo občine glede predkupne pravice morajo biti priloženi tedaj, kadar se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 38.a člen

    Ob overitvi podpisa na listini, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, mora notar stranke poučiti, da bo nemudoma vložil zemljiškoknjižni predlog na podlagi tega dovolila, razen če stranke temu izrecno nasprotujejo. Pouk in morebitno nasprotovanje notar zapiše na listino.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 40. člen

    Vknjižba pravic se dovoli med drugim na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga, ali listine v obliki notarskega zapisa s takim dovolilom.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 41. člen

    Na zemljiškoknjižnem dovolilu, ki je podlaga za vknjižbo, mora biti podpis osebe, katere pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, overjen.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 125.a člen

    Zemljiškoknjižni predlog mora biti vložen elektronsko in ga mora v imenu predlagatelja vložiti notar kot pooblaščenec; vloži ga lahko tudi predlagatelj sam, če ima digitalno potrdilo z varnim elektronskim podpisom in varni elektronski predal, ali odvetnik oziroma nepremičninska družba.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 128. člen

    Upravičeni predlagatelj je vsak, ki ima pravni interes, da se opravi vpis v zemljiško knjigo, če zakon ne določa, da posamezno vrsto vpisa lahko predlaga samo določena oseba.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 139. člen

    Minister, pristojen za pravosodje, lahko predpiše uporabo obrazcev zemljiškoknjižnih predlogov za posamezne vrste vpisov v zemljiško knjigo.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 206. člen

    Zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris vknjižene hipoteke zaradi poteka časa, če je od zapadlosti zavarovane terjatve preteklo več kot deset let, če predlagatelj verjetno izkaže, da je hipotekarni upnik neznan ali nedosegljiv in da terjatev v tem obdobju ni bila sodno uveljavljana, in če upnik v treh mesecih od objave oklica proti izbrisu ni ugovarjal.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 207. člen

    Izbris stare hipoteke lahko zahteva samo zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, na kateri je vknjižena hipoteka, tudi če ni hipotekarni dolžnik. V predlogu morajo biti razložene okoliščine in navedeni dokazi.

  • Zakon o notariatu, 64. člen

    Podpis osebe, katere pravico, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, lahko na zemljiškoknjižnem dovolilu kot zasebni listini overi samo notar.

  • Zakon o sodnih taksah, opomba 9.10 taksne tarife

    Predlog za vpis je takse prost. Takse se ne plača za popolni ali delni izbris vpisane pravice.

Pogosta vprašanja

Kaj je izbrisno dovoljenje za hipoteko?

Listina, s katero hipotekarni upnik dovoli, da se hipoteka izbriše iz zemljiške knjige. Po 23. členu SPZ je to zemljiškoknjižno dovolilo — izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica preneha; hipoteka namreč preneha šele z izbrisom (154. člen SPZ).

Ali obstaja uraden obrazec za izbrisno dovoljenje?

Ne. Obrazce lahko minister, pristojen za pravosodje, predpiše za zemljiškoknjižne predloge (139. člen ZZK-1), za dovolilo samo pa ne. Vsebino določajo 23. člen SPZ ter 31. in 32. člen ZZK-1, besedilo pa sestavi izdajatelj sam.

Kdo mora izbrisno dovoljenje podpisati?

Hipotekarni upnik, ki je kot imetnik hipoteke vpisan v zemljiški knjigi — pri stanovanjskem kreditu je to banka. Označen mora biti s podatki, s katerimi je vpisan v zemljiški knjigi (32. člen ZZK-1); če dovolilo podpiše pooblaščenec, mora biti priloženo pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila z overjenim podpisom (34. člen ZZK-1).

Kje se overi podpis na izbrisnem dovoljenju?

Samo pri notarju. Podpis osebe, katere pravica preneha, sme na zemljiškoknjižnem dovolilu kot zasebni listini overiti samo notar (64. člen Zakona o notariatu), overitev pa zahteva 41. člen ZZK-1.

Koliko stane izbris hipoteke in ali se plača davek?

Ta obrazec je brezplačen, sodne takse za izbris pa ni: za popolni ali delni izbris vpisane pravice se taksa ne plača, tudi predlog za vpis je takse prost (opomba 9.10 taksne tarife ZST-1). Ostane strošek notarske overitve podpisa. Potrdila o plačilu davka za tak vpis ni treba priložiti, ker se 37. člen ZZK-1 nanaša na dovolilo za vpis pridobitve lastninske pravice.

Kdaj hipoteka dejansko preneha?

Šele z izbrisom iz zemljiške knjige, ne s plačilom kredita (154. člen SPZ). Vpis učinkuje od trenutka, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme predlog za vpis (5. člen ZZK-1), zato je predlog smiselno vložiti takoj po overitvi.

Kako in kdaj se vloži predlog za izbris?

Elektronsko, in v imenu predlagatelja ga vloži notar; vloži ga lahko tudi predlagatelj sam, če ima digitalno potrdilo z varnim elektronskim podpisom in varni elektronski predal, ali odvetnik oziroma nepremičninska družba (125.a člen ZZK-1). Notar mora ob overitvi podpisa na listini z zemljiškoknjižnim dovolilom stranke poučiti, da bo predlog vložil nemudoma, razen če temu izrecno nasprotujejo (38.a člen ZZK-1).

Kaj, če hipotekarnega upnika ni več ali ni dosegljiv?

Takrat izbrisnega dovoljenja ni mogoče dobiti in pride v poštev postopek izbrisa stare hipoteke. Sodišče dovoli izbris zaradi poteka časa, če je od zapadlosti terjatve preteklo več kot deset let, če predlagatelj verjetno izkaže, da je hipotekarni upnik neznan ali nedosegljiv in da terjatev v tem obdobju ni bila sodno uveljavljana, in če upnik v treh mesecih od objave oklica ne ugovarja (206. člen ZZK-1). Izbris lahko zahteva samo zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine (207. člen ZZK-1).

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Zemljiška knjiga.