Preskoči na vsebino

Izbrisno dovoljenje za osebno služnost

Izjava služnostnega upravičenca, s katero izrecno in nepogojno dovoli, da se osebna služnost — užitek, raba ali služnost stanovanja — izbriše iz zemljiške knjige. Na nepremičnini pravica preneha šele z izbrisom; podpis na dovolilu mora overiti notar.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Dovolilo izda tisti, ki je vpisan kot služnostni upravičenec

    Izjavo da oseba, katere pravica preneha — imetnik osebne služnosti, kot je vpisan v zemljiški knjigi (23. člen SPZ, 32. člen ZZK-1). Odpoved je enostranska izjava imetnika (drugi odstavek 241. člena SPZ); soglasje lastnika nepremičnine za izbris ni pogoj.

  2. 2

    Preverite, ali je izbrisno dovoljenje sploh potrebno

    Če je imetnik služnosti umrl, se vknjižba prenehanja dovoli na podlagi potrdila matičnega organa o vpisu smrti oziroma pravnomočne odločbe o razglasitvi za mrtvega (prvi odstavek 43. člena ZZK-1). Če je pri časovno omejeni pravici vpisan dan prenehanja, pogojev za vknjižbo prenehanja ni treba dokazovati s posebno listino (42. člen ZZK-1). V obeh primerih tega dovolila ne potrebujete.

  3. 3

    Služnost opišite tako, kot je vpisana

    V listini, ki je podlaga za izbris pravice, mora biti navedena vsebina te pravice s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi (četrti odstavek 31. člena ZZK-1). Prepišite torej vrsto služnosti, opravilno številko in vsebino vpisa iz zemljiškoknjižnega izpiska, nepremičnino pa označite z identifikacijskim znakom iz zemljiške knjige (prvi odstavek 31. člena ZZK-1).

  4. 4

    Overitev pri notarju, prilog pa ni

    Podpis na dovolilu mora biti overjen (41. člen ZZK-1) in ga sme na zasebni listini overiti samo notar (peti odstavek 64. člena ZN). Potrdila o plačilu davka in lokacijske informacije za tak vpis ni treba priložiti — 37. in 38. člen ZZK-1 se nanašata na dovolilo za vpis pridobitve lastninske pravice.

  5. 5

    Elektronski predlog in učinek izbrisa

    Zemljiškoknjižni predlog mora biti vložen elektronsko in ga v imenu predlagatelja vloži notar, lahko pa tudi predlagatelj sam z digitalnim potrdilom in varnim elektronskim predalom ali odvetnik (125.a člen ZZK-1). Notar ob overitvi pouči stranke, da bo predlog vložil nemudoma, razen če temu izrecno nasprotujejo (38.a člen ZZK-1). Pri nepremičnini pravica preneha šele z izbrisom (drugi odstavek 241. člena SPZ).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 5

Pregled korakov

Imetnik služnosti, ki izdaja dovolilo

Več informacij

Vpišite podatke tako, kot so vpisani v zemljiški knjigi. Neujemanje podatkov je najpogostejši razlog za zavrnitev vpisa.

Zakaj je to potrebno?

Če je v zemljiški knjigi vpisan samo datum rojstva, zadošča navedba EMŠO (32. člen ZZK-1).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Izbrisno dovoljenje

1. člen — Imetnik služnosti

Podpisani ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, kot imetnik služnosti, čigar pravica preneha,

izdajam to izbrisno dovoljenje.

2. člen — Nepremičnina

To dovolilo se nanaša na naslednjo nepremičnino: ________________.

Nepremičnina je v lasti ________________, ________________.

3. člen — Služnost, ki se izbriše

Pri nepremičnini iz prejšnjega člena je v mojo korist vknjižena ________________, in sicer: ________________.

Služnost je bila vknjižena dne ________________.

4. člen — Prenehanje služnosti

Izjavljam, da ________________.

Datum odpovedi oziroma poteka časa: ________________.

Odpoved je enostranska izjava imetnika, da se svoji pravici odpoveduje; ker je predmet služnosti nepremičnina, pravica preneha z izbrisom iz zemljiške knjige.

5. člen — Izbrisno dovoljenje

Izrecno in nepogojno dovoljujem, da se pri nepremičnini, navedeni v tem dovolilu, vknjiži izbris služnosti, opisane v tem dovolilu, v celoti.

Izbris se dovoli brez mojega nadaljnjega vprašanja in soglasja.

Ta izjava ni dana pod pogojem in ni vezana na rok.

6. člen — Neprenosljivost pravice

Osebne služnosti nisem prenesel na drugo osebo in je tudi ne morem prenesti.

7. člen — Overitev podpisa

Moj podpis na tem dovolilu overi notar.

Za overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu se uporabljajo splošna pravila o overitvah podpisov, če zakon ne določa drugače.

8. člen — Zemljiškoknjižni predlog

Zemljiškoknjižni predlog za izbris služnosti na podlagi tega dovolila vloži ________________.

Predlog se vloži elektronsko.

Vpis učinkuje od trenutka, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme predlog za vpis.

Kraj in datum: ________________, ________________

Kraj in datum

Podpis imetnika služnosti

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu kot zasebni listini sme overiti samo notar (peti odstavek 64. člena ZN). Upravna enota podpisa na taki listini ne sme overiti.
  • Dovolilu za izbris služnosti ni treba priložiti niti potrdila o plačilu davka niti lokacijske informacije — 37. in 38. člen ZZK-1 se nanašata na dovolilo, s katerim se dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice.
  • Če je imetnik služnosti umrl, izbrisno dovoljenje ni potrebno: vknjižba prenehanja se dovoli na podlagi potrdila pristojnega matičnega organa o vpisu smrti oziroma pravnomočne sodne odločbe o razglasitvi za mrtvega (prvi odstavek 43. člena ZZK-1).
  • Če je pri časovno omejeni pravici v zemljiški knjigi vpisan dan njenega prenehanja, pogojev za vknjižbo prenehanja ni treba dokazovati s posebno listino (42. člen ZZK-1).
  • Osebna služnost traja najdlje do imetnikove smrti; v korist pravne osebe ne sme trajati več kot trideset let (227. člen SPZ). Imetnik je ne more prenesti, lahko pa prenese njeno izvrševanje, če zakon tako določa (229. člen SPZ).
  • Za popolni ali delni izbris vpisane pravice se sodna taksa ne plača, predlog za vpis pa je takse prost (opomba 9.10 taksne tarife ZST-1).
  • Pri nepremičnini služnost preneha šele z izbrisom iz zemljiške knjige (drugi odstavek 241. člena SPZ). Vpis učinkuje od trenutka, ko sodišče prejme predlog (5. člen ZZK-1), zato odlašanje z vložitvijo pomeni, da služnost do takrat ostane vpisana.
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za izbrisno dovoljenje ni; pri zapletenih razmerjih naj listino pregleda odvetnik ali notar.

Izbrisno dovoljenje

1. člen — Imetnik služnosti

Podpisani ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, kot imetnik služnosti, čigar pravica preneha,

izdajam to izbrisno dovoljenje.

2. člen — Nepremičnina

To dovolilo se nanaša na naslednjo nepremičnino: ________________.

Nepremičnina je v lasti ________________, ________________.

3. člen — Služnost, ki se izbriše

Pri nepremičnini iz prejšnjega člena je v mojo korist vknjižena ________________, in sicer: ________________.

Služnost je bila vknjižena dne ________________.

4. člen — Prenehanje služnosti

Izjavljam, da ________________.

Datum odpovedi oziroma poteka časa: ________________.

Odpoved je enostranska izjava imetnika, da se svoji pravici odpoveduje; ker je predmet služnosti nepremičnina, pravica preneha z izbrisom iz zemljiške knjige.

5. člen — Izbrisno dovoljenje

Izrecno in nepogojno dovoljujem, da se pri nepremičnini, navedeni v tem dovolilu, vknjiži izbris služnosti, opisane v tem dovolilu, v celoti.

Izbris se dovoli brez mojega nadaljnjega vprašanja in soglasja.

Ta izjava ni dana pod pogojem in ni vezana na rok.

6. člen — Neprenosljivost pravice

Osebne služnosti nisem prenesel na drugo osebo in je tudi ne morem prenesti.

7. člen — Overitev podpisa

Moj podpis na tem dovolilu overi notar.

Za overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu se uporabljajo splošna pravila o overitvah podpisov, če zakon ne določa drugače.

8. člen — Zemljiškoknjižni predlog

Zemljiškoknjižni predlog za izbris služnosti na podlagi tega dovolila vloži ________________.

Predlog se vloži elektronsko.

Vpis učinkuje od trenutka, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme predlog za vpis.

Kraj in datum: ________________, ________________

Kraj in datum

Podpis imetnika služnosti

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Osebna služnost je pravica imetnika, da uporablja tujo stvar ali izkorišča pravico, in traja najdlje do imetnikove smrti; v korist pravne osebe ne sme trajati več kot trideset let (Stvarnopravni zakonik, 227. člen).
  • Osebne služnosti so užitek, raba in služnost stanovanja (Stvarnopravni zakonik, 228. člen).
  • Užitek preneha s potekom časa, z odpovedjo užitkarja ali z njegovo smrtjo oziroma prenehanjem; odpoved je enostranska izjava užitkarja, pri nepremičnini pa užitek preneha z izbrisom iz zemljiške knjige (Stvarnopravni zakonik, 241. člen).
  • Za rabo in za služnost stanovanja se določila o užitku uporabljajo smiselno (Stvarnopravni zakonik, 246. in 248. člen).
  • Izbrisno dovoljenje je zemljiškoknjižno dovolilo: izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo (Stvarnopravni zakonik, 23. člen).
  • V listini, ki je podlaga za izbris pravice, mora biti navedena vsebina te pravice s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi (Zakon o zemljiški knjigi, 31. člen).
  • Podpis imetnika služnosti na dovolilu mora biti overjen (Zakon o zemljiški knjigi, 41. člen); na zemljiškoknjižnem dovolilu kot zasebni listini ga sme overiti samo notar (Zakon o notariatu, 64. člen).
  • Če osebna služnost preneha z imetnikovo smrtjo, se vknjižba prenehanja dovoli na podlagi potrdila matičnega organa o vpisu smrti oziroma pravnomočne sodne odločbe o razglasitvi za mrtvega — izbrisno dovoljenje takrat ni potrebno (Zakon o zemljiški knjigi, 43. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi tega dovolila izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Stvarnopravni zakonik, 23. člen

    Zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula) je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo.

  • Stvarnopravni zakonik, 226. člen

    Služnost, ki je po svoji vsebini stvarna služnost, se lahko ustanovi tudi v korist določene osebe (neprava stvarna služnost). V teh primerih se glede nastanka in prenehanja uporabljajo določila zakona, ki urejajo osebne služnosti.

  • Stvarnopravni zakonik, 227. člen

    Osebna služnost je pravica imetnika, da uporablja tujo stvar ali izkorišča pravico, in traja najdlje do imetnikove smrti. Če je ustanovljena v korist pravne osebe, čas njenega trajanja ne sme biti daljši od trideset let.

  • Stvarnopravni zakonik, 228. člen

    Osebne služnosti so užitek, raba in služnost stanovanja.

  • Stvarnopravni zakonik, 229. člen

    Imetnik osebne služnosti te ne more prenesti, lahko pa prenese njeno izvrševanje, če zakon tako določa.

  • Stvarnopravni zakonik, 234. člen

    Za pridobitev užitka na nepremičnini se zahtevata zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo.

  • Stvarnopravni zakonik, 241. člen

    Užitek preneha s potekom časa, z odpovedjo užitkarja ali z njegovo smrtjo oziroma prenehanjem. Odpoved je enostranska izjava užitkarja, da se svoji pravici odpoveduje; če je predmet užitka nepremičnina, užitek preneha z izbrisom iz zemljiške knjige. Užitek preneha tudi, če je stvar uničena.

  • Stvarnopravni zakonik, 244. člen

    Raba je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati tujo stvar v skladu z njenim gospodarskim namenom za potrebe imetnika služnosti tako, da se ohranja njena substanca.

  • Stvarnopravni zakonik, 246. člen

    Za osebno služnost rabe se smiselno uporabljajo določila tega zakona o užitku.

  • Stvarnopravni zakonik, 247. člen

    Služnost stanovanja je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov del za potrebe imetnika služnosti in njegove družine tako, da se ohranja njegova substanca.

  • Stvarnopravni zakonik, 248. člen

    Za osebno služnost stanovanja se smiselno uporabljajo določila tega zakona o užitku.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 5. člen

    Vpisi pravic in pravnih dejstev učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 31. člen

    V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. V listini, ki je podlaga za izbris pravice, mora biti navedena vsebina te pravice s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 32. člen

    V zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti oseba, ki dovoljuje vpis, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi. Če je vpisan samo datum rojstva, zadošča navedba EMŠO. Dovolilo mora obsegati izjavo z vsebino, določeno v SPZ.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 33. člen

    Za overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu se uporabljajo splošna pravila zakona o notariatu o overitvah podpisov, če ni drugače določeno. Če mora biti dovolilu priložena določena listina, overitev ni dovoljena, dokler ta listina ni priložena.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 34. člen

    Če je zemljiškoknjižno dovolilo v imenu osebe, ki dovoljuje vpis, izstavil pooblaščenec, mora biti dovolilu priloženo pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na katerem je podpis te osebe overjen.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 37. člen

    Potrdilo davčnega organa o plačilu davka mora biti priloženo tedaj, kadar se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice in je izdajatelj dovolila zavezanec za plačilo tega davka.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 38. člen

    Lokacijska informacija ter po potrebi soglasje oziroma odobritev pristojnega organa morajo biti priloženi tedaj, kadar se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 38.a člen

    Ob overitvi podpisa na listini, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, mora notar stranke poučiti, da bo nemudoma vložil zemljiškoknjižni predlog na podlagi tega dovolila, razen če stranke temu izrecno nasprotujejo. Pouk in morebitno nasprotovanje notar zapiše na listino.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 40. člen

    Vknjižba pravic se dovoli med drugim na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga, ali listine v obliki notarskega zapisa s takim dovolilom.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 41. člen

    Na zemljiškoknjižnem dovolilu, ki je podlaga za vknjižbo, mora biti podpis osebe, katere pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, overjen.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 42. člen

    Če je pri pravici, ki je časovno omejena, vpisan podatek o dnevu prenehanja te pravice, pogojev za vknjižbo prenehanja te pravice ni treba dokazovati s posebno listino.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 43. člen

    Če osebna služnost oziroma pravica prepovedi odtujitve in obremenitve preneha z imetnikovo smrtjo, se vknjižba prenehanja te pravice dovoli na podlagi potrdila pristojnega matičnega organa o vpisu smrti imetnika v matično knjigo oziroma pravnomočne sodne odločbe o razglasitvi imetnika za mrtvega.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 125.a člen

    Zemljiškoknjižni predlog mora biti vložen elektronsko in ga mora v imenu predlagatelja vložiti notar kot pooblaščenec; vloži ga lahko tudi predlagatelj sam, če ima digitalno potrdilo z varnim elektronskim podpisom in varni elektronski predal, ali odvetnik oziroma nepremičninska družba.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 128. člen

    Zemljiškoknjižni predlog lahko vloži vsak, ki ima pravni interes, da se opravi vpis v zemljiško knjigo, če zakon ne določa, da posamezno vrsto vpisa lahko predlaga samo določena oseba.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 139. člen

    Minister, pristojen za pravosodje, lahko predpiše uporabo obrazcev zemljiškoknjižnih predlogov za posamezne vrste vpisov v zemljiško knjigo.

  • Zakon o notariatu, 64. člen

    Podpis osebe, katere pravico, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, lahko na zemljiškoknjižnem dovolilu kot zasebni listini overi samo notar.

  • Zakon o sodnih taksah, opomba 9.10 taksne tarife

    Predlog za vpis je takse prost. Takse se ne plača za popolni ali delni izbris vpisane pravice.

Pogosta vprašanja

Kaj je izbrisno dovoljenje za osebno služnost?

Listina, s katero služnostni upravičenec dovoli, da se njegova osebna služnost izbriše iz zemljiške knjige. Po 23. členu SPZ je to zemljiškoknjižno dovolilo — izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica preneha; pri nepremičnini pravica preneha z izbrisom (drugi odstavek 241. člena SPZ).

Ali obstaja uraden obrazec za izbris osebne služnosti?

Ne. Minister, pristojen za pravosodje, lahko predpiše obrazce za zemljiškoknjižne predloge (četrti odstavek 139. člena ZZK-1), za dovolilo samo pa ne. Vsebino določajo 23. člen SPZ ter 31. in 32. člen ZZK-1, besedilo pa sestavi izdajatelj sam.

Za katere služnosti se ta obrazec uporablja?

Za osebne služnosti — užitek, rabo in služnost stanovanja (228. člen SPZ) — in za nepravo stvarno služnost, ki je ustanovljena v korist določene osebe, ker se zanjo glede prenehanja uporabljajo določila o osebnih služnostih (226. člen SPZ). Za rabo in služnost stanovanja se določila o užitku uporabljajo smiselno (246. in 248. člen SPZ).

Kdo mora dovolilo podpisati?

Imetnik služnosti, ki je kot upravičenec vpisan v zemljiški knjigi, saj je odpoved enostranska izjava imetnika (drugi odstavek 241. člena SPZ). Označen mora biti s podatki, s katerimi je vpisan v zemljiški knjigi (32. člen ZZK-1); če dovolilo podpiše pooblaščenec, mora biti priloženo pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila z overjenim podpisom (34. člen ZZK-1).

Kje se overi podpis na izbrisnem dovoljenju?

Samo pri notarju. Podpis osebe, katere pravica preneha, sme na zemljiškoknjižnem dovolilu kot zasebni listini overiti samo notar (peti odstavek 64. člena Zakona o notariatu), overitev pa zahteva 41. člen ZZK-1.

Koliko stane izbris služnosti in ali je treba priložiti potrdilo o davku?

Ta obrazec je brezplačen, sodne takse za izbris pa ni: za popolni ali delni izbris vpisane pravice se taksa ne plača, tudi predlog za vpis je takse prost (opomba 9.10 taksne tarife ZST-1). Ostane strošek notarske overitve podpisa. Potrdila davčnega organa in lokacijske informacije ni treba priložiti, ker se 37. in 38. člen ZZK-1 nanašata na dovolilo za vpis pridobitve lastninske pravice.

Kdaj služnost dejansko preneha?

Pri nepremičnini šele z izbrisom iz zemljiške knjige (drugi odstavek 241. člena SPZ). Vpis učinkuje od trenutka, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme predlog za vpis (5. člen ZZK-1), zato je predlog smiselno vložiti takoj po overitvi.

Kaj, če je služnostni upravičenec umrl ali je bil vpisan datum prenehanja?

Izbrisno dovoljenje takrat ni potrebno. Če osebna služnost preneha z imetnikovo smrtjo, se vknjižba prenehanja dovoli na podlagi potrdila pristojnega matičnega organa o vpisu smrti oziroma pravnomočne sodne odločbe o razglasitvi za mrtvega (prvi odstavek 43. člena ZZK-1). Če je pri časovno omejeni pravici vpisan dan prenehanja, pogojev za vknjižbo prenehanja ni treba dokazovati s posebno listino (42. člen ZZK-1).

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Zemljiška knjiga.