Preskoči na vsebino

Pogodba o ustanovitvi osebne služnosti (stanovanje, raba)

Pogodba, s katero lastnik nepremičnine določeni osebi dovoli, da nepremičnino uporablja ali uživa — kot užitek, rabo ali služnost stanovanja. Osebna služnost je vezana na imetnika in traja najdlje do njegove smrti, na nepremičnini pa nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo, zato je sestavni del pogodbe zemljiškoknjižno dovolilo.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Izberite vrsto osebne služnosti

    Zakon pozna tri: užitek, rabo in služnost stanovanja (228. člen SPZ). Užitek daje najširšo pravico — uporabo in uživanje, torej tudi plodove in koristi (230. člen SPZ). Raba daje samo uporabo v skladu z gospodarskim namenom stvari za potrebe imetnika (244. člen SPZ). Služnost stanovanja daje uporabo stanovanja ali njegovega dela za potrebe imetnika in njegove družine (247. člen SPZ).

  2. 2

    Označite nepremičnino tako, kot je vpisana v zemljiški knjigi

    V listini, ki je podlaga za vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi, imetnik pa s podatki, s katerimi se vpiše (31. in 32. člen ZZK-1). Če se služnost izvršuje samo na delu nepremičnine, ta del opišite.

  3. 3

    Overite podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu

    Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen (23. člen SPZ); za overitev veljajo splošna pravila zakona o notariatu (33. člen ZZK-1). Dovolilo izstavi lastnik nepremičnine, ki se obremenjuje.

  4. 4

    Predlagajte vpis v zemljiško knjigo

    Osebna služnost na nepremičnini nastane šele z vpisom (234. člen SPZ). Vknjižba se dovoli na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo (40. člen ZZK-1). Do vpisa pogodba zavezuje samo pogodbeni stranki in ne učinkuje proti novemu lastniku nepremičnine.

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 6

Pregled korakov

Lastnik nepremičnine

Več informacij

To je lastnik nepremičnine, ki se obremenjuje. Podatki morajo biti taki, kot so vpisani v zemljiški knjigi — sicer vpisa ni mogoče opraviti.

Zakaj je to potrebno?

V zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti oseba označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiško knjigo (32. člen ZZK-1).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Pogodba o ustanovitvi osebne služnosti

1. člen — Pogodbeni stranki

Lastnik nepremičnine: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

in služnostni upravičenec: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

skleneta naslednjo pogodbo o ustanovitvi osebne služnosti.

2. člen — Nepremičnina

Lastnik izjavlja, da je lastnik naslednje nepremičnine: ________________.

Služnost se izvršuje na naslednjem delu nepremičnine: ________________.

3. člen — Vrsta in vsebina služnosti

S to pogodbo lastnik v korist služnostnega upravičenca ustanovi osebno služnost, in sicer: ________________.

Vsebina pravice je naslednja: ________________.

Služnost je ustanovljena za potrebe služnostnega upravičenca osebno in ni vezana na kakšno drugo nepremičnino.

4. člen — Užitek

Užitek daje služnostnemu upravičencu pravico uporabljati in uživati nepremičnino tako, da se ohranja njena substanca.

Užitkar svoje pravice ne more prenesti, lahko pa prenese njeno izvrševanje.

Če je užitek ustanovljen samo na delu nepremičnine, jo lastnik in užitkar uporabljata in uživata skupaj; v njunem medsebojnem razmerju se šteje, kot da bi bil obremenjen solastniški delež, ki ustreza obsegu uporabe v korist užitkarja, v razmerju do tretjih pa je nepremičnina obremenjena kot celota.

5. člen — Neprenosljivost

Služnostni upravičenec te pravice ne more prenesti na drugega. Izvrševanje pravice lahko prenese samo, če zakon tako določa.

6. člen — Trajanje

Služnost se ustanavlja za čas življenja služnostnega upravičenca in preneha z njegovo smrtjo.

Če je služnostni upravičenec pravna oseba, služnost preneha z njenim prenehanjem, najpozneje pa po tridesetih letih od vpisa v zemljiško knjigo.

7. člen — Nadomestilo

Služnostni upravičenec plača lastniku nepremičnine nadomestilo za ustanovljeno služnost v enkratnem znesku ________________ EUR.

Nadomestilo se plača na transakcijski račun ________________, in sicer ________________.

8. člen — Stroški, ki bremenijo upravičenca

Služnostni upravičenec mora med trajanjem služnosti kot dober gospodar vzdrževati nepremičnino v skladu z njenim gospodarskim namenom. Bremenijo ga vsi stroški rabe kot tudi stvarna bremena in javne dajatve, ne glede na korist, ki jo ima od služnosti.

Če upravičenec katere od teh obveznosti ne izpolni in je ogrožena substanca nepremičnine, lahko lastnik od njega zahteva primerno zavarovanje. Če upravičenec zavarovanja ne da, lahko lastnik zahteva predčasno prenehanje služnosti; upravičenec ima v tem primeru pravico do nadomestila za predčasno prenehanje, ki ga določi sodišče.

9. člen — Izredna popravila in izboljšave

Če je treba zaradi višje sile ali izrabe nepremičnine opraviti popravilo, ki presega okvire vzdrževanja, mora služnostni upravičenec o tem nemudoma obvestiti lastnika.

Če popravilo na svoje stroške opravi lastnik, mu upravičenec dolguje obresti na vrednost opravljenih del, potrebnih za vzpostavitev stanja nepremičnine ob ustanovitvi služnosti; obresti zapadejo v plačilo konec vsakega koledarskega leta, za zadnje leto pa ob prenehanju služnosti.

Če lastnik popravila v razumnem roku noče opraviti, ga lahko opravi upravičenec na svoje stroške; povrnitev teh stroškov lahko zahteva ob prenehanju služnosti po pravilih, ki veljajo za dobrovernega posestnika.

Upravičenec mora lastniku dopustiti, da med trajanjem služnosti na svoje stroške opravi izboljšave nepremičnine. Za čas, ko je zaradi izvedbe del upravičenčeva pravica omejena, mu lastnik dolguje denarno nadomestilo.

10. člen — Obveščanje in pregled nepremičnine

Služnostni upravičenec mora lastnika obveščati o vseh okoliščinah, pomembnih za nepremičnino, in mu dopustiti, da jo enkrat letno pregleda.

11. člen — Zemljiškoknjižno dovolilo

Lastnik nepremičnine ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri nepremičnini ________________ vknjiži služnostna pravica z vsebino iz 3. člena te pogodbe v korist služnostnega upravičenca ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________.

Podpis lastnika nepremičnine na tem dovolilu mora biti overjen.

12. člen — Nastanek služnosti

Osebna služnost nastane na podlagi pravnega posla; za njeno pridobitev na nepremičnini se zahtevata zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo.

Stranki soglašata, da služnost nastane z vpisom v zemljiško knjigo. Do vpisa ta pogodba zavezuje samo pogodbeni stranki.

Predlog za vknjižbo vloži služnostni upravičenec, ki nosi tudi stroške overitve podpisa in stroške vpisa v zemljiško knjigo, če se stranki ne dogovorita drugače.

13. člen — Prenehanje služnosti in vrnitev nepremičnine

Služnost preneha s potekom časa, z odpovedjo služnostnega upravičenca ali z njegovo smrtjo oziroma prenehanjem. Odpoved je enostranska izjava upravičenca, da se svoji pravici odpoveduje; ker je predmet služnosti nepremičnina, služnost preneha z izbrisom iz zemljiške knjige.

Služnost preneha tudi, če je nepremičnina uničena.

Po prenehanju služnosti mora posestnik nepremičnino vrniti lastniku. Če je ni mogoče vrniti v stanju, v kakršnem je bila ob ustanovitvi služnosti, lahko lastnik zahteva nadomestilo za izgubo zaradi poslabšanja; upravičenec ne odgovarja za poslabšanja, ki so posledica redne uporabe nepremičnine ali višje sile.

14. člen — Delitev nepremičnine

Ob delitvi nepremičnine, ki je obremenjena z užitkom, je vsak od delov obremenjen z užitkom v celoti. Enako velja za rabo in za služnost stanovanja.

15. člen — Zastaranje zahtevkov

Vsi zahtevki za nadomestilo iz razmerja med lastnikom nepremičnine in služnostnim upravičencem zastarajo v enem letu od njihovega nastanka.

16. člen — Končne določbe

Ta pogodba je sklenjena v pisni obliki in velja, ko jo podpišeta obe stranki.

Morebitne spremembe in dopolnitve te pogodbe so veljavne samo v pisni obliki.

Morebitne spore iz te pogodbe stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, je pristojno stvarno pristojno sodišče po legi nepremičnine.

Pogodba je sestavljena v treh enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po enega, en izvod pa je namenjen vpisu v zemljiško knjigo. Sklenjena je v kraju ________________.

Lastnik nepremičnine

Služnostni upravičenec

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Osebna služnost na nepremičnini nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo (234. člen SPZ). Podpisana pogodba brez vknjižbe zavezuje samo pogodbeni stranki in ne učinkuje proti novemu lastniku nepremičnine.
  • Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen (23. člen SPZ); za overitev veljajo splošna pravila zakona o notariatu (33. člen ZZK-1).
  • Osebna služnost je vezana na imetnika: traja najdlje do njegove smrti in je ni mogoče prenesti na drugega (227. in 229. člen SPZ). V korist pravne osebe ne sme trajati dlje od tridesetih let.
  • Če pogodbo med seboj skleneta zakonca, mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa (64. člen Družinskega zakonika).
  • Davka na promet nepremičnin od ustanovitve služnosti ni — predmet obdavčitve sta odplačni prenos lastninske pravice in stavbna pravica (3. člen ZDPN-2). Pri neodplačni ustanovitvi se davek na dediščine in darila ne plača od podarjenega ali podedovanega začasnega ali dosmrtnega užitka nepremičnine (9. člen ZDDD). Prejeto nadomestilo se obdavči kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem (75. člen ZDoh-2); po podatkih Finančne uprave je stopnja od leta 2023 dalje 25 %, priznajo se normirani stroški v višini 10 %, napoved pa se odda do 28. februarja za preteklo leto.
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za pogodbo o osebni služnosti ni. Pri dosmrtnem užitku ali služnosti stanovanja, ki se dogovarjata skupaj z izročitvijo ali darilom nepremičnine, naj pogodbo pregleda odvetnik ali notar.

Pogodba o ustanovitvi osebne služnosti

1. člen — Pogodbeni stranki

Lastnik nepremičnine: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

in služnostni upravičenec: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

skleneta naslednjo pogodbo o ustanovitvi osebne služnosti.

2. člen — Nepremičnina

Lastnik izjavlja, da je lastnik naslednje nepremičnine: ________________.

Služnost se izvršuje na naslednjem delu nepremičnine: ________________.

3. člen — Vrsta in vsebina služnosti

S to pogodbo lastnik v korist služnostnega upravičenca ustanovi osebno služnost, in sicer: ________________.

Vsebina pravice je naslednja: ________________.

Služnost je ustanovljena za potrebe služnostnega upravičenca osebno in ni vezana na kakšno drugo nepremičnino.

4. člen — Užitek

Užitek daje služnostnemu upravičencu pravico uporabljati in uživati nepremičnino tako, da se ohranja njena substanca.

Užitkar svoje pravice ne more prenesti, lahko pa prenese njeno izvrševanje.

Če je užitek ustanovljen samo na delu nepremičnine, jo lastnik in užitkar uporabljata in uživata skupaj; v njunem medsebojnem razmerju se šteje, kot da bi bil obremenjen solastniški delež, ki ustreza obsegu uporabe v korist užitkarja, v razmerju do tretjih pa je nepremičnina obremenjena kot celota.

5. člen — Neprenosljivost

Služnostni upravičenec te pravice ne more prenesti na drugega. Izvrševanje pravice lahko prenese samo, če zakon tako določa.

6. člen — Trajanje

Služnost se ustanavlja za čas življenja služnostnega upravičenca in preneha z njegovo smrtjo.

Če je služnostni upravičenec pravna oseba, služnost preneha z njenim prenehanjem, najpozneje pa po tridesetih letih od vpisa v zemljiško knjigo.

7. člen — Nadomestilo

Služnostni upravičenec plača lastniku nepremičnine nadomestilo za ustanovljeno služnost v enkratnem znesku ________________ EUR.

Nadomestilo se plača na transakcijski račun ________________, in sicer ________________.

8. člen — Stroški, ki bremenijo upravičenca

Služnostni upravičenec mora med trajanjem služnosti kot dober gospodar vzdrževati nepremičnino v skladu z njenim gospodarskim namenom. Bremenijo ga vsi stroški rabe kot tudi stvarna bremena in javne dajatve, ne glede na korist, ki jo ima od služnosti.

Če upravičenec katere od teh obveznosti ne izpolni in je ogrožena substanca nepremičnine, lahko lastnik od njega zahteva primerno zavarovanje. Če upravičenec zavarovanja ne da, lahko lastnik zahteva predčasno prenehanje služnosti; upravičenec ima v tem primeru pravico do nadomestila za predčasno prenehanje, ki ga določi sodišče.

9. člen — Izredna popravila in izboljšave

Če je treba zaradi višje sile ali izrabe nepremičnine opraviti popravilo, ki presega okvire vzdrževanja, mora služnostni upravičenec o tem nemudoma obvestiti lastnika.

Če popravilo na svoje stroške opravi lastnik, mu upravičenec dolguje obresti na vrednost opravljenih del, potrebnih za vzpostavitev stanja nepremičnine ob ustanovitvi služnosti; obresti zapadejo v plačilo konec vsakega koledarskega leta, za zadnje leto pa ob prenehanju služnosti.

Če lastnik popravila v razumnem roku noče opraviti, ga lahko opravi upravičenec na svoje stroške; povrnitev teh stroškov lahko zahteva ob prenehanju služnosti po pravilih, ki veljajo za dobrovernega posestnika.

Upravičenec mora lastniku dopustiti, da med trajanjem služnosti na svoje stroške opravi izboljšave nepremičnine. Za čas, ko je zaradi izvedbe del upravičenčeva pravica omejena, mu lastnik dolguje denarno nadomestilo.

10. člen — Obveščanje in pregled nepremičnine

Služnostni upravičenec mora lastnika obveščati o vseh okoliščinah, pomembnih za nepremičnino, in mu dopustiti, da jo enkrat letno pregleda.

11. člen — Zemljiškoknjižno dovolilo

Lastnik nepremičnine ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri nepremičnini ________________ vknjiži služnostna pravica z vsebino iz 3. člena te pogodbe v korist služnostnega upravičenca ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________.

Podpis lastnika nepremičnine na tem dovolilu mora biti overjen.

12. člen — Nastanek služnosti

Osebna služnost nastane na podlagi pravnega posla; za njeno pridobitev na nepremičnini se zahtevata zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo.

Stranki soglašata, da služnost nastane z vpisom v zemljiško knjigo. Do vpisa ta pogodba zavezuje samo pogodbeni stranki.

Predlog za vknjižbo vloži služnostni upravičenec, ki nosi tudi stroške overitve podpisa in stroške vpisa v zemljiško knjigo, če se stranki ne dogovorita drugače.

13. člen — Prenehanje služnosti in vrnitev nepremičnine

Služnost preneha s potekom časa, z odpovedjo služnostnega upravičenca ali z njegovo smrtjo oziroma prenehanjem. Odpoved je enostranska izjava upravičenca, da se svoji pravici odpoveduje; ker je predmet služnosti nepremičnina, služnost preneha z izbrisom iz zemljiške knjige.

Služnost preneha tudi, če je nepremičnina uničena.

Po prenehanju služnosti mora posestnik nepremičnino vrniti lastniku. Če je ni mogoče vrniti v stanju, v kakršnem je bila ob ustanovitvi služnosti, lahko lastnik zahteva nadomestilo za izgubo zaradi poslabšanja; upravičenec ne odgovarja za poslabšanja, ki so posledica redne uporabe nepremičnine ali višje sile.

14. člen — Delitev nepremičnine

Ob delitvi nepremičnine, ki je obremenjena z užitkom, je vsak od delov obremenjen z užitkom v celoti. Enako velja za rabo in za služnost stanovanja.

15. člen — Zastaranje zahtevkov

Vsi zahtevki za nadomestilo iz razmerja med lastnikom nepremičnine in služnostnim upravičencem zastarajo v enem letu od njihovega nastanka.

16. člen — Končne določbe

Ta pogodba je sklenjena v pisni obliki in velja, ko jo podpišeta obe stranki.

Morebitne spremembe in dopolnitve te pogodbe so veljavne samo v pisni obliki.

Morebitne spore iz te pogodbe stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, je pristojno stvarno pristojno sodišče po legi nepremičnine.

Pogodba je sestavljena v treh enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po enega, en izvod pa je namenjen vpisu v zemljiško knjigo. Sklenjena je v kraju ________________.

Lastnik nepremičnine

Služnostni upravičenec

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Osebna služnost je pravica imetnika, da uporablja tujo stvar ali izkorišča pravico, in traja najdlje do imetnikove smrti (SPZ, 227. člen).
  • Če je osebna služnost ustanovljena v korist pravne osebe, čas njenega trajanja ne sme biti daljši od trideset let (SPZ, 227. člen).
  • Osebne služnosti so tri: užitek, raba in služnost stanovanja (SPZ, 228. člen).
  • Imetnik osebne služnosti pravice ne more prenesti; užitkar lahko prenese njeno izvrševanje, imetnik rabe in imetnik služnosti stanovanja pa ne (SPZ, 229., 230., 245. in 247. člen).
  • Pogodba mora biti pisna, ker se z njo ustanavlja stvarna pravica na nepremičnini; pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nična (OZ, 52. in 55. člen).
  • Za pridobitev osebne služnosti na nepremičnini se poleg veljavnega pravnega posla zahtevata zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo (SPZ, 234. člen); podpis na dovolilu mora biti overjen (SPZ, 23. člen).
  • Imetnika osebne služnosti med njenim trajanjem bremenijo stroški rabe ter stvarna bremena in javne dajatve, ne glede na korist, ki jo ima od služnosti (SPZ, 237. člen).
  • Davek na dediščine in darila se ne plača od podedovanega ali podarjenega začasnega ali dosmrtnega užitka nepremičnine (ZDDD, 9. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi pogodbe izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Stvarnopravni zakonik, 23. člen

    Zemljiškoknjižno dovolilo je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis na dovolilu mora biti overjen.

  • Stvarnopravni zakonik, 227. člen

    Osebna služnost je pravica imetnika, da uporablja tujo stvar ali izkorišča pravico, in traja najdlje do imetnikove smrti. Če je ustanovljena v korist pravne osebe, čas njenega trajanja ne sme biti daljši od trideset let.

  • Stvarnopravni zakonik, 228. člen

    Osebne služnosti so užitek, raba in služnost stanovanja.

  • Stvarnopravni zakonik, 229. člen

    Imetnik osebne služnosti ne more prenesti, lahko pa prenese njeno izvrševanje, če zakon tako določa.

  • Stvarnopravni zakonik, 230. člen

    Užitek je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati in uživati tujo stvar ali pravico tako, da se ohranja njena substanca. Predmet užitka je nepotrošna stvar ali pravica, iz katere izvirajo obresti ali druge koristi. Užitkar svoje pravice ne more prenesti, lahko pa prenese njeno izvrševanje.

  • Stvarnopravni zakonik, 232. člen

    Užitek se lahko ustanovi tudi na delu nepremičnine tako, da nepremičnino skupaj uporabljata in uživata lastnik in užitkar. V njunem medsebojnem razmerju se šteje, kot da bi bil obremenjen solastniški delež, ki ustreza obsegu uporabe v korist užitkarja, v razmerju do tretjih pa je nepremičnina obremenjena kot celota.

  • Stvarnopravni zakonik, 233. člen

    Užitek nastane na podlagi pravnega posla ali sodne odločbe.

  • Stvarnopravni zakonik, 234. člen

    Za nastanek užitka se poleg veljavnega pravnega posla zahteva izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa zakon. Za pridobitev užitka na nepremičnini se zahtevata zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo.

  • Stvarnopravni zakonik, 236. člen

    Užitkar mora lastnika obveščati o vseh okoliščinah, pomembnih za stvar, in mu dopustiti, da jo enkrat letno pregleda.

  • Stvarnopravni zakonik, 237. člen

    Užitkar mora med trajanjem užitka kot dober gospodar vzdrževati stvar v skladu z njenim gospodarskim namenom. Bremenijo ga vsi stroški rabe kot tudi stvarna bremena in javne dajatve ne glede na korist, ki jo ima od užitka. Če obveznosti ne izpolni in je ogrožena substanca stvari, lahko lastnik zahteva primerno zavarovanje, sicer pa predčasno prenehanje užitka.

  • Stvarnopravni zakonik, 238. člen

    Če je treba zaradi višje sile ali izrabe stvari opraviti popravilo, ki presega okvire vzdrževanja, mora užitkar o tem nemudoma obvestiti lastnika. Če popravilo opravi lastnik, mu užitkar dolguje obresti na vrednost opravljenih del; če ga lastnik v razumnem roku noče opraviti, ga lahko opravi užitkar na svoje stroške.

  • Stvarnopravni zakonik, 239. člen

    Užitkar mora dopustiti lastniku, da med trajanjem užitka na svoje stroške opravi izboljšave stvari. Za čas, ko je zaradi izvedbe del užitkarjeva pravica omejena, mu lastnik dolguje denarno nadomestilo.

  • Stvarnopravni zakonik, 239.a člen

    Ob delitvi stvari, ki je obremenjena z užitkom, je vsak od delov stvari obremenjen z užitkom v celoti.

  • Stvarnopravni zakonik, 240. člen

    Po prenehanju užitka mora posestnik vrniti stvar njenemu lastniku. Če stvari ni mogoče vrniti v stanju, v kakršnem je bila ob ustanovitvi užitka, lahko lastnik zahteva nadomestilo za izgubo zaradi poslabšanja; užitkar ne odgovarja za poslabšanja, ki so posledica redne uporabe stvari ali višje sile.

  • Stvarnopravni zakonik, 241. člen

    Užitek preneha s potekom časa, odpovedjo užitkarja ali s smrtjo oziroma prenehanjem užitkarja. Odpoved je enostranska izjava užitkarja, da se svoji pravici odpoveduje; če je predmet užitka nepremičnina, užitek preneha z izbrisom iz zemljiške knjige. Užitek preneha tudi, če je stvar uničena.

  • Stvarnopravni zakonik, 243. člen

    Vsi zahtevki za nadomestilo iz razmerja med lastnikom in užitkarjem zastarajo v enem letu od njihovega nastanka.

  • Stvarnopravni zakonik, 244. člen

    Raba je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati tujo stvar v skladu z njenim gospodarskim namenom za potrebe imetnika služnosti tako, da se ohranja njena substanca. Predmet rabe so lahko samo nepotrošne stvari.

  • Stvarnopravni zakonik, 245. člen

    Imetnik rabe lahko uporablja stvar v obsegu, ki izhaja iz pravnega naslova, ki je podlaga za ustanovitev. Izvrševanja rabe ne more prenesti na tretjo osebo.

  • Stvarnopravni zakonik, 246. člen

    Za osebno služnost rabe se smiselno uporabljajo določila zakona o užitku. Če je obseg rabe določen tako, da lahko stvar uporabljata skupaj lastnik in imetnik rabe, se smiselno uporabljajo določila o užitku na delu nepremičnine.

  • Stvarnopravni zakonik, 247. člen

    Služnost stanovanja je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov del za potrebe imetnika služnosti in njegove družine tako, da se ohranja njegova substanca. Imetnik ima pravico do uporabe skupnih delov stanovanjske hiše. Izvrševanja služnosti stanovanja se ne more prenesti na tretjo osebo.

  • Stvarnopravni zakonik, 248. člen

    Za osebno služnost stanovanja se smiselno uporabljajo določila zakona o užitku.

  • Obligacijski zakonik, 52. in 55. člen

    Pogodba, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini ali s katero se ustanavlja druga stvarna pravica na nepremičnini, mora biti sklenjena v pisni obliki. Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nična, če iz namena predpisa ne izhaja kaj drugega.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 13. in 14. člen

    Služnostna pravica je stvarna pravica, ki se vpisuje v zemljiško knjigo. Pravica se vpiše tako, da se označi njena vrsta; kadar je zaradi določne opredelitve potrebno, se vpiše tudi vsebina pravice.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 31. in 32. člen

    V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi, oseba, v korist katere naj se vpis opravi, pa s podatki, s katerimi se vpiše v zemljiško knjigo. V zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti oseba, ki dovoljuje vpis, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 33. člen

    Za overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu se uporabljajo splošna pravila zakona o notariatu o overitvah podpisov.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 40. člen

    Vknjižba pravic se dovoli med drugim na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga.

  • Zakon o davku na promet nepremičnin, 3. člen

    Davek se plačuje od prometa nepremičnin ter od odplačne ustanovitve in odplačnega prenosa ali oddajanja v najem stavbne pravice. Promet nepremičnin je vsak odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini.

  • Zakon o dohodnini, 75. člen

    Kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem se obdavčijo tudi primeri, ko tisti, čigar premoženje uporablja nekdo drug ali ima nekdo drug pravico do uporabe premoženja, prejme ustrezno nadomestilo.

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 2. in 9. člen

    Predmet obdavčitve je premoženje, prejeto kot dediščina ali darilo, med drugim premoženjske in druge stvarne pravice. Davek se ne plača od podedovanega ali podarjenega začasnega ali dosmrtnega užitka nepremičnine.

  • Družinski zakonik, 64. člen

    Pogodbe glede premoženjskih pravic in obveznosti, ki jih zakonca skleneta med seboj, morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa.

Pogosta vprašanja

Ali za pogodbo o osebni služnosti obstaja uraden obrazec?

Ne. Uradnega obrazca ni. Vsebino posamezne osebne služnosti določa zakon (230., 244. in 247. člen SPZ), pisno obliko pogodbe 52. člen Obligacijskega zakonika, za nastanek na nepremičnini pa se zahtevata zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo (234. člen SPZ).

Katere osebne služnosti pozna zakon?

Tri: užitek, rabo in služnost stanovanja (228. člen SPZ). Užitek daje pravico uporabljati in uživati tujo stvar, torej pobirati tudi njene plodove in koristi (230. člen SPZ). Raba daje pravico stvar samo uporabljati v skladu z njenim gospodarskim namenom za potrebe imetnika (244. člen SPZ). Služnost stanovanja daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov del za potrebe imetnika in njegove družine (247. člen SPZ).

Kdaj služnost nastane in kdaj pogodba začne veljati?

Osebna služnost na nepremičnini nastane z vpisom v zemljiško knjigo. Podpisana pogodba sama služnosti še ne ustanovi: poleg veljavnega pravnega posla se zahtevata zemljiškoknjižno dovolilo in vpis (234. člen SPZ). Služnostna pravica je pravica, ki se vpisuje v zemljiško knjigo (13. člen ZZK-1). Do vpisa pogodba zavezuje samo pogodbeni stranki.

Ali je treba podpis overiti in ali moram k notarju?

Overiti je treba podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu (23. člen SPZ); za overitev veljajo splošna pravila zakona o notariatu (33. člen ZZK-1). Sama pogodba je lahko sklenjena brez notarja, razen kadar jo skleneta zakonca med seboj — take pogodbe o premoženjskih pravicah in obveznostih morajo biti v obliki notarskega zapisa (64. člen Družinskega zakonika).

Kako dolgo lahko traja osebna služnost?

Najdlje do imetnikove smrti (227. člen SPZ). Osebna služnost je vezana na določeno osebo in se ne deduje; imetnik je tudi ne more prenesti na drugega (229. člen SPZ). Če je ustanovljena v korist pravne osebe, njen čas trajanja ne sme biti daljši od trideset let. Stranki se lahko dogovorita tudi za krajši, določen čas.

Koliko davka se plača od ustanovitve osebne služnosti?

Davka na promet nepremičnin ni, ker so predmet obdavčitve odplačni prenos lastninske pravice ter ustanovitev in prenos stavbne pravice, ne pa služnost (3. člen ZDPN-2). Pri neodplačni ustanovitvi se davek na dediščine in darila ne plača od podarjenega ali podedovanega začasnega ali dosmrtnega užitka nepremičnine (9. člen ZDDD). Kadar lastnik prejme nadomestilo, se to obdavči kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem (75. člen ZDoh-2); po podatkih Finančne uprave je stopnja od leta 2023 dalje 25 %, priznajo pa se normirani stroški v višini 10 %.

Kako osebna služnost preneha?

S potekom časa, z odpovedjo imetnika ali z njegovo smrtjo oziroma prenehanjem (241. člen SPZ). Odpoved je enostranska izjava imetnika, da se pravici odpoveduje; če je predmet nepremičnina, služnost preneha z izbrisom iz zemljiške knjige. Služnost preneha tudi, če je stvar uničena. Po prenehanju je treba nepremičnino vrniti lastniku (240. člen SPZ).

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Nepremičnine.