Preskoči na vsebino

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca

Pisna odpoved, s katero delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka iz enega od razlogov, ki jih našteva 110. člen ZDR-1. Pred njo mora delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v roku najmanj treh delovnih dni; odpoved mora biti pisno obrazložena, vsebovati pravni pouk in biti vročena delavcu.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Preverite, ali je razlog med zakonskimi

    Prvi odstavek 110. člena ZDR-1 razloge našteva izčrpno. Nezadovoljstvo z delom, slabši rezultati ali enkratna manjša kršitev med njimi niso — za take primere zakon predvideva redno odpoved iz krivdnega razloga ali iz razloga nesposobnosti po 89. členu ZDR-1, ki pa ima odpovedni rok in drugačen postopek. Poleg razloga mora biti izpolnjen tudi pogoj iz prvega odstavka 109. člena: delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.

  2. 2

    Delavca pisno seznanite z očitki in mu omogočite zagovor

    Pred izredno odpovedjo je pisna seznanitev z očitanimi kršitvami in omogočen zagovor v roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, zakonska obveznost delodajalca (drugi odstavek 85. člena ZDR-1). Pri zagovoru lahko po pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata ali druga pooblaščena oseba. Obdržite pisno seznanitev, vabilo na zagovor in zapisnik zagovora.

  3. 3

    Na zahtevo delavca obvestite sindikat ali svet delavcev

    Če delavec to zahteva, morate o nameravani izredni odpovedi pisno obvestiti sindikat, katerega član je ob uvedbi postopka, oziroma svet delavcev ali delavskega zaupnika (86. člen ZDR-1). Mnenje lahko podajo v šestih dneh. Če je delavec predstavnik delavcev iz 112. člena ZDR-1, je soglasje sveta delavcev oziroma sindikata pogoj za odpoved, ne le mnenje.

  4. 4

    Odpoved obrazložite, dodajte pravni pouk in jo vročite

    Odpoved mora biti pisna, dejanski razlog pisno obrazložen, delavec pa pisno obveščen o pravnem varstvu, o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti in o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve (87. člen ZDR-1). Vroča se osebno v prostorih delodajalca ali s priporočeno pošiljko s povratnico (88. člen ZDR-1). Dokazno breme za razlog in za vročitev je na delodajalcu (drugi odstavek 84. člena ZDR-1).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 6

Pregled korakov

Delodajalec

Več informacij

Podatki naj bodo taki, kot so v pogodbi o zaposlitvi; po njih se delavec sklicuje na pogodbeno razmerje.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi

Delodajalec: ________________, ________________, ki ga zastopa ________________.

Delavec: ________________, ________________, zaposlen na delovnem mestu oziroma pri delu ________________.

Delodajalec delavcu izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi št. ________________, sklenjeno dne ________________.

Odpoved je izredna in je podana brez odpovednega roka.

3. člen — Odpovedni razlog

Odpoved je podana iz razloga na strani delavca, ker delavec ________________.

Razlog za izredno odpoved je bil ugotovljen dne ________________. Ta odpoved je podana v 30 dneh od ugotovitve razloga in v šestih mesecih od njegovega nastanka.

4. člen — Postopek pred odpovedjo

Delavec je bil dne ________________ pisno seznanjen z očitanimi kršitvami in mu je bil omogočen zagovor v roku, ki ni bil krajši od treh delovnih dni, do dne ________________.

________________.

________________.

5. člen — Prenehanje pogodbe o zaposlitvi

Pogodba o zaposlitvi preneha veljati z dnem vročitve te izredne odpovedi, brez odpovednega roka.

Delodajalec bo delavcu obračunal in izplačal vse obveznosti iz delovnega razmerja, ki so do prenehanja nastale, ter ga odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj.

Na zahtevo delavca mu delodajalec vrne vse njegove dokumente in izda potrdilo o vrsti dela, ki ga je opravljal.

6. člen — Pravni pouk

Delavec lahko ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi zahteva pred pristojnim delovnim sodiščem v roku 30 dni od dneva vročitve te odpovedi. Denarne terjatve iz delovnega razmerja lahko uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

Delavec se lahko prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in tam uveljavlja pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti; o izpolnjevanju pogojev odloča zavod.

Ta odpoved je podana v pisni obliki in se delavcu vroča ________________.

Odpoved je sestavljena v dveh izvodih, po enega prejmeta delodajalec in delavec.

Kraj in datum: ________________, ________________

Delodajalec (žig in podpis)

Delavec — potrdilo o prejemu (datum in podpis)

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Pisna seznanitev z očitanimi kršitvami in omogočen zagovor v roku najmanj treh delovnih dni sta zakonski pogoj pred izredno odpovedjo (drugi odstavek 85. člena ZDR-1). Odpoved, podana brez tega koraka, tega pogoja ne izpolnjuje.
  • Izredno odpoved je treba podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga in najkasneje v šestih mesecih od njegovega nastanka; če ima razlog vse znake kaznivega dejanja, za storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon (drugi odstavek 109. člena ZDR-1).
  • Pri izredni odpovedi je dokazno breme na strani stranke, ki odpoveduje (drugi odstavek 84. člena ZDR-1). Hranite pisno seznanitev z očitki, zapisnik zagovora, dokazila o kršitvi in povratnico oziroma podpisano potrdilo o prejemu.
  • Pri neprihodu na delo najmanj pet dni zaporedoma brez obvestila delodajalcu pogodba o zaposlitvi preneha s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela, če se delavec ne vrne na delo do vročitve izredne odpovedi (drugi odstavek 110. člena ZDR-1).
  • Delavcu, ki je član sveta delavcev, delavski zaupnik, član nadzornega sveta kot predstavnik delavcev, predstavnik delavcev v svetu zavoda ali imenovani oziroma voljeni sindikalni zaupnik, delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi brez soglasja sveta delavcev, delavcev, ki so ga izvolili, ali sindikata; varstvo traja ves čas funkcije in še eno leto po njenem prenehanju (112. člen ZDR-1). Na zahtevo takega predstavnika po negativnem mnenju prenehanje 30 dni ne učinkuje (113. člen ZDR-1).
  • Odpravnina iz 108. člena ZDR-1 je predpisana za redno odpoved iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti; pri izredni odpovedi je ta člen ne predpisuje. Druge obveznosti lahko izhajajo iz kolektivne pogodbe ali pogodbe o zaposlitvi.
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za izredno odpoved delodajalca ni. Ker gre za odpoved brez odpovednega roka in ker razloga naknadno ni mogoče zamenjati, je pred vročitvijo smiseln pregled pravnika.

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi

Delodajalec: ________________, ________________, ki ga zastopa ________________.

Delavec: ________________, ________________, zaposlen na delovnem mestu oziroma pri delu ________________.

Delodajalec delavcu izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi št. ________________, sklenjeno dne ________________.

Odpoved je izredna in je podana brez odpovednega roka.

3. člen — Odpovedni razlog

Odpoved je podana iz razloga na strani delavca, ker delavec ________________.

Razlog za izredno odpoved je bil ugotovljen dne ________________. Ta odpoved je podana v 30 dneh od ugotovitve razloga in v šestih mesecih od njegovega nastanka.

4. člen — Postopek pred odpovedjo

Delavec je bil dne ________________ pisno seznanjen z očitanimi kršitvami in mu je bil omogočen zagovor v roku, ki ni bil krajši od treh delovnih dni, do dne ________________.

________________.

________________.

5. člen — Prenehanje pogodbe o zaposlitvi

Pogodba o zaposlitvi preneha veljati z dnem vročitve te izredne odpovedi, brez odpovednega roka.

Delodajalec bo delavcu obračunal in izplačal vse obveznosti iz delovnega razmerja, ki so do prenehanja nastale, ter ga odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj.

Na zahtevo delavca mu delodajalec vrne vse njegove dokumente in izda potrdilo o vrsti dela, ki ga je opravljal.

6. člen — Pravni pouk

Delavec lahko ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi zahteva pred pristojnim delovnim sodiščem v roku 30 dni od dneva vročitve te odpovedi. Denarne terjatve iz delovnega razmerja lahko uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

Delavec se lahko prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in tam uveljavlja pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti; o izpolnjevanju pogojev odloča zavod.

Ta odpoved je podana v pisni obliki in se delavcu vroča ________________.

Odpoved je sestavljena v dveh izvodih, po enega prejmeta delodajalec in delavec.

Kraj in datum: ________________, ________________

Delodajalec (žig in podpis)

Delavec — potrdilo o prejemu (datum in podpis)

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Izredna odpoved je odpoved brez odpovednega roka in je mogoča samo v primerih, ki jih določa zakon (ZDR-1, 82. člen, drugi odstavek).
  • Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi samo iz osmih razlogov, ki jih našteva prvi odstavek 110. člena ZDR-1 — med njimi so kršitev z vsemi znaki kaznivega dejanja, naklepna ali hudo malomarna hujša kršitev obveznosti, lažni podatki v postopku izbire in neprihod na delo najmanj pet dni zaporedoma brez obvestila delodajalcu.
  • Izredna odpoved je dopustna le, če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila pogodba sklenjena (ZDR-1, 109. člen, prvi odstavek).
  • Odpoved je treba podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga in najkasneje v šestih mesecih od njegovega nastanka; če ima razlog vse znake kaznivega dejanja, je rok za storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon (ZDR-1, 109. člen, drugi odstavek).
  • Pred izredno odpovedjo mora delodajalec delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni (ZDR-1, 85. člen, drugi odstavek).
  • Odpoved mora biti pisna, dejanski razlog pisno obrazložen, delodajalec pa mora delavca pisno obvestiti o pravnem varstvu, o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti in o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve (ZDR-1, 87. člen).
  • Odpoved se vroča praviloma osebno v prostorih delodajalca ali s priporočeno pošiljko s povratnico na naslov prebivališča iz pogodbe o zaposlitvi; če pošiljka ni prevzeta, velja vročitev za opravljeno po osmih dneh od prvega poskusa (ZDR-1, 88. člen).
  • Pri izredni odpovedi je dokazno breme na strani stranke, ki odpoveduje — torej na delodajalcu (ZDR-1, 84. člen, drugi odstavek).

Pravne podlage in uradni viri

Sestavine te odpovedi izhajajo iz spodaj navedenih členov zakona.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 82. člen

    Pogodbeni stranki lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi z odpovednim rokom (redna odpoved). V primerih, določenih v zakonu, lahko odpovesta pogodbo brez odpovednega roka (izredna odpoved). Vsaka stranka lahko odpove pogodbo o zaposlitvi le v celoti.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 83. člen

    Delavec in delodajalec lahko izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi v primerih oziroma iz razlogov, določenih z zakonom. Odpoved iz razlogov iz 6. člena tega zakona (prepoved diskriminacije) je neveljavna.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 84. člen

    V primeru izredne odpovedi je dokazno breme na strani stranke, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 85. člen

    Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Pri zagovoru lahko po pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata ali druga pooblaščena oseba.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 86. člen

    Če delavec tako zahteva, mora delodajalec o nameravani izredni odpovedi pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka, oziroma svet delavcev ali delavskega zaupnika. Mnenje lahko podajo v šestih dneh; če ga ne podajo, se šteje, da odpovedi ne nasprotujejo. Negativno mnenje odpovedi ne preprečuje.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 87. člen

    Izredna odpoved mora biti izražena v pisni obliki. Delodajalec mora v odpovedi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved in delavca pisno obvestiti o pravnem varstvu, o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve. Napačno obvestilo o pravnem varstvu ne more biti v škodo delavca.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 88. člen

    Odpoved mora biti vročena pogodbeni stranki, ki se ji pogodba odpoveduje. Vroča se praviloma osebno v prostorih delodajalca, s priporočeno pošiljko s povratnico ali z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu. Delavcu se vroča na naslov prebivališča iz pogodbe o zaposlitvi; če pošiljka ni prevzeta, se vročitev šteje za opravljeno po osmih dneh od prvega poskusa. Dokazno breme za vročitev oziroma odklonitev vročitve je na stranki, ki odpoveduje.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 108. člen

    Odpravnino je delodajalec dolžan izplačati delavcu, ki mu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti. Pri izredni odpovedi ta člen odpravnine ne predpisuje.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 109. člen

    Izredna odpoved je mogoča, če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila pogodba sklenjena. Podati jo je treba najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga; če ima razlog vse znake kaznivega dejanja, za storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 110. člen

    Izčrpno našteva razloge na strani delavca, iz katerih lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Pri neprihodu na delo najmanj pet dni zaporedoma brez obvestila delodajalcu pogodba preneha s prvim dnem neupravičene odsotnosti, če se delavec ne vrne na delo do vročitve odpovedi. V primerih iz prve, druge in pete alineje prvega odstavka lahko delodajalec delavcu ob uvedbi postopka prepove opravljati delo za čas trajanja postopka, pri čemer ima delavec pravico do nadomestila plače v višini polovice povprečne plače zadnjih treh mesecev pred uvedbo postopka.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 112. člen

    Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi članu sveta delavcev, delavskemu zaupniku, članu nadzornega sveta, ki predstavlja delavce, predstavniku delavcev v svetu zavoda ter imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku brez soglasja sveta delavcev, delavcev, ki so ga izvolili, ali sindikata. Varstvo traja ves čas opravljanja funkcije in še eno leto po njenem prenehanju.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 113. člen

    Če sindikat, svet delavcev ali delavci, ki so izvolili predstavnika delavcev, podajo negativno mnenje v zvezi z izredno odpovedjo in predstavnik delavcev zahteva zadržanje učinkovanja, prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne učinkuje 30 dni od vročitve odpovedi oziroma do poteka roka za mediacijo, arbitražo ali sodno varstvo.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 78. člen

    Ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi je delodajalec na zahtevo delavca dolžan vrniti delavcu vse njegove dokumente in mu izdati potrdilo o vrsti dela, ki ga je opravljal. V potrdilu ne sme navesti ničesar, kar bi delavcu otežilo sklepanje nove pogodbe o zaposlitvi.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 200. člen

    Ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi lahko delavec zahteva pred pristojnim delovnim sodiščem v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice. Denarne terjatve iz delovnega razmerja lahko uveljavlja neposredno pred sodiščem.

Pogosta vprašanja

Iz katerih razlogov lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi?

Samo iz osmih razlogov, ki jih izčrpno našteva prvi odstavek 110. člena ZDR-1: kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja; naklepna ali iz hude malomarnosti storjena hujša kršitev obveznosti; predložitev lažnih podatkov ali dokazil v postopku izbire; neprihod na delo najmanj pet dni zaporedoma brez obvestila delodajalcu o razlogih odsotnosti; pravnomočna prepoved opravljanja določenih del oziroma ukrep ali sankcija, zaradi katere delavec dela ne more opravljati več kot šest mesecev, ali zaporna kazen z odsotnostjo nad šest mesecev; odklonitev prehoda in dejanskega opravljanja dela pri delodajalcu prevzemniku; neopravičena nevrnitev na delo v petih delovnih dneh po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe; nespoštovanje navodil zdravnika med bolniško odsotnostjo, opravljanje pridobitnega dela ali odpotovanje iz kraja bivanja brez odobritve. Drug razlog izredne odpovedi ne utemelji.

Ali moram delavcu pred izredno odpovedjo omogočiti zagovor?

Da. Pred izredno odpovedjo mora delodajalec delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni (drugi odstavek 85. člena ZDR-1). Izjema velja le, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Pisna seznanitev se lahko opravi tudi po elektronski poti na elektronski naslov, ki ga zagotavlja in katerega uporabo nalaga delodajalec. Pri zagovoru lahko po pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata ali druga pooblaščena oseba (tretji odstavek 85. člena ZDR-1).

Koliko časa imam za izredno odpoved?

Odpoved je treba podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga in najkasneje v šestih mesecih od njegovega nastanka (drugi odstavek 109. člena ZDR-1). Če ima krivdni razlog na strani delavca vse znake kaznivega dejanja, lahko delodajalec odpove pogodbo v 30 dneh od ugotovitve razloga, za storilca pa ves čas, ko je možen kazenski pregon. Zamujenega roka ni mogoče nadomestiti.

Ali mora delodajalec plačati odpravnino in koliko stane ta obrazec?

Odpravnina po 108. členu ZDR-1 pri izredni odpovedi ne pripada: zakon jo predpisuje le, kadar delodajalec odpove pogodbo iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti. Odpovednega roka pri izredni odpovedi ni, ker gre po drugem odstavku 82. člena ZDR-1 za odpoved brez odpovednega roka. Ta obrazec je brezplačen, overitev ni predpisana, zahtevana je le pisna oblika (prvi odstavek 87. člena ZDR-1). Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Kdaj preneha veljati pogodba o zaposlitvi?

Pogodba preneha z vročitvijo izredne odpovedi, saj odpovednega roka ni (drugi odstavek 82. člena ZDR-1). Pri neprihodu na delo najmanj pet dni zaporedoma brez obvestila delodajalcu pa pogodba preneha s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela, če se delavec ne vrne na delo do vročitve izredne odpovedi (drugi odstavek 110. člena ZDR-1). Če je delavec predstavnik delavcev in je bilo podano negativno mnenje, prenehanje na njegovo zahtevo 30 dni ne učinkuje (113. člen ZDR-1).

Kako se odpoved vroči in kaj, če je delavec ne prevzame?

Odpoved se vroča praviloma osebno v prostorih delodajalca, s priporočeno pošiljko s povratnico ali z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu (drugi odstavek 88. člena ZDR-1). Delavcu se vroča na naslov prebivališča iz pogodbe o zaposlitvi, razen če je naknadno pisno sporočil drug naslov. Če pošiljka ni prevzeta v roku za sprejem, velja vročitev za opravljeno, ko poteče osem dni od dneva prvega poskusa vročitve (četrti odstavek 88. člena ZDR-1). Če delavec odkloni vročitev v prostorih delodajalca, se šteje, da je bila vročitev opravljena; dokazno breme za vročitev oziroma odklonitev nosi delodajalec (tretji odstavek 88. člena ZDR-1).

Ali moram obvestiti sindikat?

Samo če delavec to zahteva. Na zahtevo delavca mora delodajalec o nameravani izredni odpovedi pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka, oziroma svet delavcev ali delavskega zaupnika, če delavec ni član sindikata (prvi odstavek 86. člena ZDR-1). Mnenje lahko podajo v šestih dneh; če ga ne podajo, se šteje, da odpovedi ne nasprotujejo. Negativno mnenje odpovedi ne preprečuje (četrti odstavek 86. člena ZDR-1). Pri predstavnikih delavcev iz 112. člena ZDR-1 pa je soglasje sveta delavcev oziroma sindikata pogoj za odpoved.

Ali obstaja uraden obrazec in kaj lahko delavec stori zatem?

Uradnega obrazca ni; obliko in obvezne sestavine določa zakon, besedilo sestavi delodajalec sam. Delavec lahko ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi zahteva pred pristojnim delovnim sodiščem v 30 dneh od vročitve (tretji odstavek 200. člena ZDR-1), zato je smiselno hraniti pisno seznanitev z očitki, zapisnik zagovora in dokazilo o vročitvi. Ob prenehanju mora delodajalec na zahtevo delavca vrniti vse njegove dokumente in izdati potrdilo o vrsti dela, ki ga je opravljal, pri čemer v potrdilu ne sme navesti ničesar, kar bi delavcu otežilo sklepanje nove pogodbe o zaposlitvi (78. člen ZDR-1).

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Zaposlitev in delo.