Preskoči na vsebino

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga

Pisna odpoved, s katero delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi, ker je ta kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja. Podati jo je mogoče šele po predhodnem pisnem opozorilu in po omogočenem zagovoru; odpovedni rok je 15 dni, odpravnina pa delavcu ne pripada.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej pisno opozorilo, šele nato odpoved

    Redna odpoved iz krivdnega razloga je mogoča šele, ko je delavec kršitev ponovil po prejemu pisnega opozorila. Opozorilo mora delodajalec podati najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od njenega nastanka, učinkuje pa šest mesecev od prejema, razen če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določa drugače, vendar ne dlje kot 18 mesecev (85. člen ZDR-1).

  2. 2

    Delavca pisno seznanite in mu omogočite zagovor

    Pred odpovedjo mora delodajalec delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni (drugi odstavek 85. člena ZDR-1). Pri zagovoru lahko po pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata ali druga pooblaščena oseba. Zagovora ni treba omogočiti le, kadar obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo to od delodajalca neupravičeno pričakovati.

  3. 3

    Na zahtevo delavca obvestite sindikat

    Če delavec to zahteva, mora delodajalec o nameravani odpovedi pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka, sicer pa svet delavcev oziroma delavskega zaupnika. Ti lahko podajo mnenje v šestih dneh; če ga ne podajo, se šteje, da odpovedi ne nasprotujejo (86. člen ZDR-1).

  4. 4

    Preverite roka za odpoved

    Odpoved je treba podati najkasneje v 60 dneh od ugotovitve utemeljenega razloga in najkasneje v šestih mesecih od njegovega nastanka. Če ima krivdni razlog vse znake kaznivega dejanja, je odpoved mogoča v 60 dneh od ugotovitve razloga, za storilca pa ves čas, ko je mogoč kazenski pregon (tretji odstavek 89. člena ZDR-1).

  5. 5

    Vročitev in odpovedni rok

    Odpoved se vroča osebno v prostorih delodajalca, po pošti ali z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu (88. člen ZDR-1). Za vročanje po pošti se po odločbi Ustavnega sodišča uporabljajo pravila pravdnega postopka o osebnem vročanju, kar pomeni 15-dnevni rok za dvig pošiljke. Odpovedni rok je 15 dni in začne teči naslednji dan po vročitvi (94. in 95. člen ZDR-1).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 8

Pregled korakov

Delodajalec

Več informacij

Podatki naj bodo taki, kot so navedeni v pogodbi o zaposlitvi, ki se odpoveduje.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga

Delodajalec: ________________, ________________, matična številka ________________, ki ga zastopa ________________,

izdaja delavcu: ________________, ________________, zaposlenemu na delovnem mestu oziroma pri delu ________________,

naslednjo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

Delodajalec redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno dne ________________, na podlagi katere je delavec pri delodajalcu zaposlen od ________________.

Odpoved je podana iz krivdnega razloga, to je zaradi kršenja pogodbene obveznosti oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja.

3. člen — Predhodno pisno opozorilo

Delodajalec je delavca dne ________________ pisno opozoril na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če bo ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja.

Opozorilo se je nanašalo na naslednjo kršitev: ________________.

Delavec je obveznosti iz delovnega razmerja ponovno kršil v času učinkovanja tega opozorila.

4. člen — Obrazložitev krivdnega razloga

Delavec je dne ________________ ponovno kršil pogodbeno oziroma drugo obveznost iz delovnega razmerja. Delodajalec je kršitev ugotovil dne ________________.

________________

Navedena kršitev je utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

5. člen — Zagovor

Delodajalec je delavca pisno seznanil z očitanimi kršitvami in mu omogočil zagovor. Zagovor je bil opravljen dne ________________.

Navedbe delavca v zagovoru odpovednega razloga niso ovrgle.

6. člen — Odpovedni rok in prenehanje delovnega razmerja

Odpovedni rok znaša ________________ dni in začne teči naslednji dan po vročitvi te odpovedi delavcu.

Delovno razmerje delavcu preneha z iztekom odpovednega roka, predvidoma dne ________________.

7. člen — Odpravnina

Odpravnina delavcu ne pripada. Zakon o delovnih razmerjih določa odpravnino le pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti.

8. člen — Pravno varstvo in prijava v evidenco iskalcev zaposlitve

Delavec lahko ugotovitev nezakonitosti te odpovedi zahteva pred pristojnim delovnim sodiščem v roku 30 dni od dneva vročitve te odpovedi.

Delavec se je dolžan prijaviti v evidenco iskalcev zaposlitve pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.

Pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti delavec, ki mu je pogodba o zaposlitvi odpovedana z redno odpovedjo delodajalca iz krivdnega razloga, ne more uveljaviti.

Ta odpoved je podana v pisni obliki in se delavcu vroča osebno v prostorih delodajalca, po pošti po pravilih pravdnega postopka o osebnem vročanju ali z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu.

Odpoved je sestavljena v dveh izvodih, po enega prejmeta delavec in delodajalec.

V ________________, dne ________________.

Delodajalec (zakoniti zastopnik)

Delavec (potrditev prejema)

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Podpis delavca na tem izvodu pomeni le potrditev, da je odpoved prejel, in ne pomeni strinjanja z njeno vsebino ali odpovedi pravnemu varstvu.
  • Dokazno breme za utemeljenost krivdnega razloga je na delodajalcu (84. člen ZDR-1). Odpoved brez predhodnega pisnega opozorila in brez omogočenega zagovora ne izpolnjuje zahtev 85. člena ZDR-1.
  • Pisno opozorilo učinkuje šest mesecev od prejema, razen če je s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, vendar ne dlje kot 18 mesecev (85. člen ZDR-1, kakor je bil spremenjen z novelo ZDR-1D, Uradni list RS, št. 114/23). Kršitev po izteku učinkovanja opozorila ne more biti podlaga za odpoved po tem opozorilu.
  • Odpoved je treba podati najkasneje v 60 dneh od ugotovitve utemeljenega razloga in najkasneje v šestih mesecih od njegovega nastanka; če ima krivdni razlog vse znake kaznivega dejanja, jo je mogoče podati v 60 dneh od ugotovitve razloga, za storilca pa ves čas, ko je mogoč kazenski pregon (tretji odstavek 89. člena ZDR-1).
  • Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-200/15, Up-936/15 z dne 16. 3. 2017 razveljavilo četrti odstavek 88. člena ZDR-1. Do drugačne zakonske ureditve se za vročanje odpovedi po pošti uporabljajo pravila pravdnega postopka o osebnem vročanju (142. člen ZPP): rok za dvig pošiljke je 15 dni, osemdnevne fikcije vročitve iz razveljavljenega odstavka ni.
  • Delavki v času nosečnosti, delavki, ki doji otroka do enega leta starosti, in staršem med izrabo starševskega dopusta v strnjenem nizu ter še mesec dni po njej delodajalec pogodbe o zaposlitvi ne sme odpovedati; izjema s soglasjem inšpektorja za delo velja le pri izredni odpovedi in ob uvedbi postopka za prenehanje delodajalca (115. člen ZDR-1).
  • Predstavniku delavcev ali sindikalnemu zaupniku delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga brez soglasja sveta delavcev, delavcev, ki so ga izvolili, oziroma sindikata; varstvo traja ves čas opravljanja funkcije in še eno leto po njenem prenehanju (112. člen ZDR-1).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za redno odpoved iz krivdnega razloga ni; obliko in obvezno vsebino določa 87. člen ZDR-1. Pri zahtevnejših primerih naj listino pregleda odvetnik.

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga

Delodajalec: ________________, ________________, matična številka ________________, ki ga zastopa ________________,

izdaja delavcu: ________________, ________________, zaposlenemu na delovnem mestu oziroma pri delu ________________,

naslednjo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

Delodajalec redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno dne ________________, na podlagi katere je delavec pri delodajalcu zaposlen od ________________.

Odpoved je podana iz krivdnega razloga, to je zaradi kršenja pogodbene obveznosti oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja.

3. člen — Predhodno pisno opozorilo

Delodajalec je delavca dne ________________ pisno opozoril na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če bo ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja.

Opozorilo se je nanašalo na naslednjo kršitev: ________________.

Delavec je obveznosti iz delovnega razmerja ponovno kršil v času učinkovanja tega opozorila.

4. člen — Obrazložitev krivdnega razloga

Delavec je dne ________________ ponovno kršil pogodbeno oziroma drugo obveznost iz delovnega razmerja. Delodajalec je kršitev ugotovil dne ________________.

________________

Navedena kršitev je utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

5. člen — Zagovor

Delodajalec je delavca pisno seznanil z očitanimi kršitvami in mu omogočil zagovor. Zagovor je bil opravljen dne ________________.

Navedbe delavca v zagovoru odpovednega razloga niso ovrgle.

6. člen — Odpovedni rok in prenehanje delovnega razmerja

Odpovedni rok znaša ________________ dni in začne teči naslednji dan po vročitvi te odpovedi delavcu.

Delovno razmerje delavcu preneha z iztekom odpovednega roka, predvidoma dne ________________.

7. člen — Odpravnina

Odpravnina delavcu ne pripada. Zakon o delovnih razmerjih določa odpravnino le pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti.

8. člen — Pravno varstvo in prijava v evidenco iskalcev zaposlitve

Delavec lahko ugotovitev nezakonitosti te odpovedi zahteva pred pristojnim delovnim sodiščem v roku 30 dni od dneva vročitve te odpovedi.

Delavec se je dolžan prijaviti v evidenco iskalcev zaposlitve pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.

Pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti delavec, ki mu je pogodba o zaposlitvi odpovedana z redno odpovedjo delodajalca iz krivdnega razloga, ne more uveljaviti.

Ta odpoved je podana v pisni obliki in se delavcu vroča osebno v prostorih delodajalca, po pošti po pravilih pravdnega postopka o osebnem vročanju ali z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu.

Odpoved je sestavljena v dveh izvodih, po enega prejmeta delavec in delodajalec.

V ________________, dne ________________.

Delodajalec (zakoniti zastopnik)

Delavec (potrditev prejema)

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Odpoved mora biti izražena v pisni obliki, delodajalec pa mora v njej pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved (ZDR-1, 87. člen).
  • Krivdni razlog je kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (ZDR-1, 89. člen).
  • Pred odpovedjo mora delodajalec delavca pisno opozoriti na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi ob ponovni kršitvi; opozorilo je treba podati najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od njenega nastanka (ZDR-1, 85. člen).
  • Pisno opozorilo učinkuje šest mesecev od prejema, razen če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določa drugače, vendar ne dlje kot 18 mesecev (ZDR-1, 85. člen, kakor je bil spremenjen z novelo ZDR-1D).
  • Pred odpovedjo mora delodajalec delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni (ZDR-1, 85. člen).
  • Odpoved mora delodajalec podati najkasneje v 60 dneh od ugotovitve utemeljenega razloga in najkasneje v šestih mesecih od njegovega nastanka; če ima krivdni razlog vse znake kaznivega dejanja, je odpoved mogoča za storilca ves čas, ko je mogoč kazenski pregon (ZDR-1, 89. člen).
  • Odpovedni rok pri odpovedi iz krivdnega razloga je 15 dni in začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi (ZDR-1, 94. in 95. člen).
  • Odpravnina delavcu ne pripada, delavec pa tudi ne more uveljaviti denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (ZDR-1, 108. člen; ZUTD, 63. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Odstavki te odpovedi izhajajo iz spodaj navedenih členov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 83. člen

    Delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 84. člen

    Če redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec, je dokazno breme na njegovi strani.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 85. člen

    Pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga mora delodajalec najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od njenega nastanka pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi ob ponovni kršitvi v šestih mesecih od prejema opozorila, razen če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določa drugače, vendar ne dlje kot v 18 mesecih. Pred odpovedjo mora delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 86. člen

    Če delavec tako zahteva, mora delodajalec o nameravani odpovedi pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka, sicer pa svet delavcev oziroma delavskega zaupnika. Mnenje lahko podajo v šestih dneh; če ga ne podajo, se šteje, da odpovedi ne nasprotujejo.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 87. člen

    Redna odpoved mora biti izražena v pisni obliki. Delodajalec mora v njej pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved in delavca pisno obvestiti o pravnem varstvu, o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 88. člen

    Odpoved mora biti vročena pogodbeni stranki, ki se ji pogodba odpoveduje: praviloma osebno v prostorih delodajalca, s priporočeno pošiljko s povratnico ali z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu. Dokazno breme za vročitev oziroma odklonitev vročitve je na stranki, ki odpoveduje pogodbo.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 89. člen

    Krivdni razlog je kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Delodajalec lahko odpove le, če razlog onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Odpoved mora podati najkasneje v 60 dneh od ugotovitve utemeljenega razloga in najkasneje v šestih mesecih od njegovega nastanka; če ima razlog vse znake kaznivega dejanja, za storilca ves čas, ko je mogoč kazenski pregon, delavcu pa lahko za čas postopka prepove opravljati delo z nadomestilom plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 94. člen, četrti odstavek

    V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz krivdnega razloga je odpovedni rok 15 dni.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 95. člen

    Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 108. člen

    Odpravnino je delodajalec dolžan izplačati delavcu, ki mu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti. Pri odpovedi iz krivdnega razloga zakon odpravnine ne določa.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 112. člen

    Članu sveta delavcev, delavskemu zaupniku, članu nadzornega sveta, ki predstavlja delavce, predstavniku delavcev v svetu zavoda in sindikalnemu zaupniku delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi brez soglasja sveta delavcev, delavcev, ki so ga izvolili, ali sindikata. Varstvo traja ves čas opravljanja funkcije in še eno leto po njenem prenehanju.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 115. člen

    Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti, delavki, ki doji otroka do enega leta starosti, in staršem v času izrabe starševskega dopusta v strnjenem nizu ter še en mesec po njegovi izrabi. Izjema s predhodnim soglasjem inšpektorja za delo velja le, kadar so podani razlogi za izredno odpoved ali ob uvedbi postopka za prenehanje delodajalca.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 200. člen, tretji odstavek

    Ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko delavec zahteva v roku 30 dni od dneva vročitve pred pristojnim delovnim sodiščem.

  • Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-200/15, Up-936/15 z dne 16. 3. 2017

    Četrti odstavek 88. člena ZDR-1 je razveljavljen. Do drugačne zakonske ureditve se za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu po pošti uporabljajo pravila pravdnega postopka o osebnem vročanju.

  • Zakon o urejanju trga dela, 63. člen, drugi odstavek

    Med razloge, zaradi katerih zavarovanec ne more uveljaviti pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, se šteje prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi delodajalčeve redne odpovedi, podane delavcu iz krivdnega razloga.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec za odpoved iz krivdnih razlogov?

Ne. Zakon o delovnih razmerjih predpisuje pisno obliko in obvezno vsebino odpovedi (87. člen), uradnega obrazca pa ni; besedilo sestavi delodajalec sam. Inšpektorat Republike Slovenije za delo je objavil priročnik o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki pojasnjuje postopek, ne pa obrazca.

Ali je pred odpovedjo iz krivdnega razloga obvezno pisno opozorilo?

Da. Delodajalec mora delavca pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga pisno opozoriti na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi, če bo ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja (prvi odstavek 85. člena ZDR-1). Opozorilo mora podati najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od njenega nastanka; pošlje se lahko tudi na elektronski naslov, ki ga delavcu zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

Koliko časa velja pisno opozorilo pred odpovedjo?

Šest mesecev od prejema, razen če je s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, vendar ne dlje kot 18 mesecev. Ta roka je prinesla novela ZDR-1D (Uradni list RS, št. 114/23); prej sta bila eno leto oziroma dve leti. Če delavec obveznosti ponovno krši po izteku učinkovanja opozorila, opozorilo ne more biti podlaga za odpoved.

V kakšnem roku mora delodajalec podati odpoved?

Najkasneje v 60 dneh od ugotovitve utemeljenega razloga in najkasneje v šestih mesecih od njegovega nastanka (tretji odstavek 89. člena ZDR-1). Če ima krivdni razlog na strani delavca vse znake kaznivega dejanja, lahko delodajalec poda odpoved v 60 dneh od ugotovitve utemeljenega krivdnega razloga, za storilca pa ves čas, ko je mogoč kazenski pregon.

Ali mora delodajalec delavcu omogočiti zagovor?

Da. Pred redno odpovedjo iz krivdnega razloga mora delodajalec delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči (drugi odstavek 85. člena ZDR-1). Pri zagovoru lahko po pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata ali druga pooblaščena oseba.

Ali je treba odpoved overiti pri notarju in kako se vroča?

Overitve zakon ne zahteva, zahteva pa vročitev delavcu. Odpoved se vroča praviloma osebno v prostorih delodajalca, s priporočeno pošiljko s povratnico ali z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu (88. člen ZDR-1). Ustavno sodišče je četrti odstavek 88. člena razveljavilo, zato se za vročanje po pošti do drugačne zakonske ureditve uporabljajo pravila pravdnega postopka o osebnem vročanju (142. člen ZPP): rok za dvig pošiljke na pošti je 15 dni.

Ali delavcu pripada odpravnina in denarno nadomestilo na zavodu?

Odpravnina ne pripada — zakon jo določa le pri odpovedi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti (108. člen ZDR-1). Denarnega nadomestila za primer brezposelnosti delavec prav tako ne more uveljaviti, ker se prenehanje pogodbe zaradi delodajalčeve redne odpovedi iz krivdnega razloga šteje med razloge za odklonitev pravice (tretja alineja drugega odstavka 63. člena ZUTD). Delavec se kljub temu prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve.

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Zaposlitev in delo.