Preskoči na vsebino

Menjalna pogodba za kmetijsko zemljišče, gozd

Pogodba, s katero si pogodbenika zamenjata kmetijski ali gozdni zemljišči — vsak drugemu izroči svoje tako, da ta pridobi lastninsko pravico. Kadar se menjava izvaja zaradi racionalnejše rabe in vrednost enega zemljišča ne presega vrednosti drugega za več kot 50 %, gre za medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč, o kateri upravna enota izda odločbo.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Preverite, ali gre za medsebojno menjavo

    Menjava se mora izvajati zaradi racionalnejše rabe kmetijskega zemljišča, vrednost enega zemljišča pa ne sme presegati vrednosti drugega za več kot 50 % (45. člen ZKZ). Za medsebojno menjavo se šteje tudi menjava kmetijskega zemljišča za gozdno in obratno. Od tega je odvisno, ali je za posel potrebna odobritev upravne enote ali ne.

  2. 2

    Podatki morajo biti taki kot v zemljiški knjigi

    Obe zemljišči morata biti označeni z identifikacijskim znakom, s katerim sta vpisani v zemljiški knjigi, pogodbenika pa s podatki, s katerimi sta vpisana (31. in 32. člen ZZK-1). Sicer vpisa ni mogoče opraviti. Preverite tudi vpisana bremena — z njimi mora biti druga stran seznanjena (488. člen OZ).

  3. 3

    Pogodbo priložite vlogi na upravni enoti

    Vloga za izdajo odločbe o medsebojni menjavi kmetijskih zemljišč se vloži na upravni enoti, na območju katere leži zemljišče, ki je predmet menjalne pogodbe, priložiti pa ji je treba sklenjeno menjalno pogodbo. Upravna enota izda odločbo o izpolnjevanju pogojev (46. člen ZKZ); če pogoji niso izpolnjeni, je za pravni posel potrebna odobritev (19. in 22. člen ZKZ).

  4. 4

    Šele nato overitev, davek in zemljiška knjiga

    Overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu je mogoča le na podlagi odločbe oziroma potrdila upravne enote (22. člen ZKZ) in ob dokazu glede davka (15. člen ZDPN-2). Lastninska pravica preide šele z vpisom v zemljiško knjigo (49. člen SPZ), ki se opravi na podlagi obeh dovolil.

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 6

Pregled korakov

Prvi pogodbenik

Več informacij

Podatki morajo biti taki, kot so vpisani v zemljiški knjigi — sicer vpisa ni mogoče opraviti.

Zakaj je to potrebno?

Za vpis v zemljiško knjigo je nujna (32. člen ZZK-1).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Menjalna pogodba za kmetijsko oziroma gozdno zemljišče

1. člen — Pogodbenika

Prvi pogodbenik: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

in drugi pogodbenik: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

skleneta naslednjo menjalno pogodbo.

2. člen — Zemljišče prvega pogodbenika

Prvi pogodbenik je lastnik naslednjega zemljišča: ________________.

Vrsta zemljišča: ________________. Odsvaja se delež ________________.

Pogodbenika soglašata, da vrednost tega zemljišča znaša ________________ EUR.

3. člen — Zemljišče drugega pogodbenika

Drugi pogodbenik je lastnik naslednjega zemljišča: ________________.

Vrsta zemljišča: ________________. Odsvaja se delež ________________.

Pogodbenika soglašata, da vrednost tega zemljišča znaša ________________ EUR.

4. člen — Menjava

Prvi pogodbenik izroči drugemu pogodbeniku zemljišče iz 2. člena te pogodbe tako, da drugi pogodbenik na njem pridobi lastninsko pravico, drugi pogodbenik pa izroči prvemu pogodbeniku zemljišče iz 3. člena te pogodbe tako, da prvi pogodbenik na njem pridobi lastninsko pravico.

Iz te pogodbe nastanejo za vsakega pogodbenika obveznosti in pravice, ki nastanejo iz prodajne pogodbe za prodajalca.

5. člen — Namen menjave

Pogodbenika sklepata to pogodbo zaradi racionalnejše rabe kmetijskega zemljišča, in sicer: ________________.

Pogodbenika soglašata, da vrednost enega zamenjanega zemljišča ne presega vrednosti drugega za več kot 50 %, in da gre zato za medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč po Zakonu o kmetijskih zemljiščih.

6. člen — Doplačilo razlike v vrednosti

Razliko v vrednosti zamenjanih zemljišč v znesku ________________ EUR doplača ________________.

Doplačilo se plača ________________ na transakcijski račun ________________.

7. člen — Odločba upravne enote

Pogodbenika bosta to pogodbo predložila Upravni enoti ________________ skupaj z vlogo za izdajo odločbe o medsebojni menjavi kmetijskih zemljišč.

Če gre za medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč, odobritev pravnega posla ni potrebna, upravna enota pa o izpolnjevanju pogojev izda odločbo v upravnem postopku.

Če upravna enota ugotovi, da pogoji za medsebojno menjavo niso izpolnjeni, pogodbenika za ta pravni posel pri isti upravni enoti vložita vlogo za odobritev pravnega posla; pogodba v tem primeru učinkuje z dnem pravnomočnosti odločbe o odobritvi.

8. člen — Izročitev in prevzem

Pogodbenika si zemljišči iz 2. in 3. člena te pogodbe izročita v posest ________________.

Z dnem izročitve preidejo na pridobitelja koristi in bremena zemljišča ter nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja.

9. člen — Jamstvo za stvarne in pravne napake

Vsak pogodbenik jamči, da je zemljišče, ki ga odsvaja, prosto bremen, dolgov, zastavnih pravic in pravic tretjih oseb, razen tistih, ki so vpisane v zemljiški knjigi in s katerimi je druga stran seznanjena.

Vsak pogodbenik odgovarja za stvarne napake zemljišča, ki ga odsvaja, po pravilih, ki veljajo za prodajalca. O očitnih napakah mora pridobitelj obvestiti odsvojitelja v osmih dneh po pregledu.

Če ima na odsvojenem zemljišču kdo tretji pravico, ki izključuje, zmanjšuje ali omejuje pravico pridobitelja, ta pa o njej ni bil obveščen in ni privolil, da vzame obremenjeno zemljišče, lahko odstopi od pogodbe ali zahteva sorazmerno znižanje in povrnitev škode.

10. člen — Davek in stroški

Zamenjava nepremičnine se šteje za prenos nepremičnin; pri zamenjavi je davčni zavezanec vsak udeleženec za vrednost nepremičnine, ki jo odtuji, po stopnji 2 % od davčne osnove.

Davek na promet nepremičnin se ne plačuje od prenosa kmetijskih zemljišč v okviru agrarnih operacij po predpisih o kmetijskih zemljiščih. O tem odloči finančni urad v odmernem postopku, zato vsak pogodbenik vloži napoved v 15 dneh po nastanku davčne obveznosti pri finančnem uradu, na območju katerega leži zemljišče, ki ga odtuji.

Stroške postopka pri upravni enoti, overitve podpisov, sestave listine in vpisa v zemljiško knjigo nosi ________________.

11. člen — Zemljiškoknjižni dovolili

Prvi pogodbenik ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri zemljišču iz 2. člena te pogodbe vknjiži lastninska pravica v korist drugega pogodbenika ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, v deležu ________________.

Drugi pogodbenik ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri zemljišču iz 3. člena te pogodbe vknjiži lastninska pravica v korist prvega pogodbenika ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, v deležu ________________.

Podpisa pogodbenikov na tema dovoliloma morata biti overjena. Overitev je mogoča le na podlagi odločbe oziroma potrdila upravne enote.

12. člen — Končne določbe

Ta pogodba je sklenjena v pisni obliki in velja, ko jo podpišeta oba pogodbenika.

Morebitne spremembe in dopolnitve te pogodbe so veljavne samo v pisni obliki.

Morebitne spore iz te pogodbe pogodbenika rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, je pristojno stvarno pristojno sodišče po legi zemljišča.

Pogodba je sestavljena v petih enakih izvodih, od katerih prejme vsak pogodbenik po dva, en izvod pa se priloži vlogi na upravni enoti.

V ________________, dne ________________.

Prvi pogodbenik

Drugi pogodbenik

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Ali gre za medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč, presoja upravna enota. Merilo je dvojno: menjava zaradi racionalnejše rabe kmetijskega zemljišča in razlika v vrednosti, ki ne presega 50 % (45. člen ZKZ). Za medsebojno menjavo se šteje tudi menjava kmetijskega zemljišča za gozdno in obratno.
  • Vlogi za izdajo odločbe o medsebojni menjavi kmetijskih zemljišč je treba priložiti sklenjeno menjalno pogodbo. Po podatkih portala eUprava (preverjeno 7. 9. 2026) znaša upravna taksa 18,10 EUR pri elektronski oddaji in 22,60 EUR pri oddaji po pošti ali osebno.
  • Če pogoji za medsebojno menjavo niso izpolnjeni, upravna enota izdajo odločbe zavrne in za pravni posel je potrebna odobritev (19. in 22. člen ZKZ). Overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu je mogoča le na podlagi odločbe o odobritvi oziroma potrdila upravne enote (22. člen ZKZ).
  • Davek na promet nepremičnin se ne plačuje od prenosa kmetijskih zemljišč v okviru agrarnih operacij po predpisih o kmetijskih zemljiščih (10. člen ZDPN-2), medsebojna menjava kmetijskih zemljišč pa je agrarna operacija (39. člen ZKZ). O oprostitvi odloči finančni urad; brez dokaza, da je davek plačan oziroma da pogodba ni predmet odmere, podpisov ni mogoče overiti (15. člen ZDPN-2).
  • Če menjalno pogodbo med seboj skleneta zakonca ali zunajzakonska partnerja, mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa (drugi odstavek 64. člena Družinskega zakonika).
  • Lastninska pravica preide šele z vpisom v zemljiško knjigo (49. člen SPZ), ne s podpisom pogodbe. Zemljiškoknjižnemu dovolilu je treba priložiti potrdilo finančne uprave glede davka (37. člen ZZK-1).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca menjalne pogodbe za kmetijsko zemljišče ni; pri poslih večje vrednosti ali v zapletenih razmerjih naj pogodbo pregleda odvetnik ali notar.

Menjalna pogodba za kmetijsko oziroma gozdno zemljišče

1. člen — Pogodbenika

Prvi pogodbenik: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

in drugi pogodbenik: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

skleneta naslednjo menjalno pogodbo.

2. člen — Zemljišče prvega pogodbenika

Prvi pogodbenik je lastnik naslednjega zemljišča: ________________.

Vrsta zemljišča: ________________. Odsvaja se delež ________________.

Pogodbenika soglašata, da vrednost tega zemljišča znaša ________________ EUR.

3. člen — Zemljišče drugega pogodbenika

Drugi pogodbenik je lastnik naslednjega zemljišča: ________________.

Vrsta zemljišča: ________________. Odsvaja se delež ________________.

Pogodbenika soglašata, da vrednost tega zemljišča znaša ________________ EUR.

4. člen — Menjava

Prvi pogodbenik izroči drugemu pogodbeniku zemljišče iz 2. člena te pogodbe tako, da drugi pogodbenik na njem pridobi lastninsko pravico, drugi pogodbenik pa izroči prvemu pogodbeniku zemljišče iz 3. člena te pogodbe tako, da prvi pogodbenik na njem pridobi lastninsko pravico.

Iz te pogodbe nastanejo za vsakega pogodbenika obveznosti in pravice, ki nastanejo iz prodajne pogodbe za prodajalca.

5. člen — Namen menjave

Pogodbenika sklepata to pogodbo zaradi racionalnejše rabe kmetijskega zemljišča, in sicer: ________________.

Pogodbenika soglašata, da vrednost enega zamenjanega zemljišča ne presega vrednosti drugega za več kot 50 %, in da gre zato za medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč po Zakonu o kmetijskih zemljiščih.

6. člen — Doplačilo razlike v vrednosti

Razliko v vrednosti zamenjanih zemljišč v znesku ________________ EUR doplača ________________.

Doplačilo se plača ________________ na transakcijski račun ________________.

7. člen — Odločba upravne enote

Pogodbenika bosta to pogodbo predložila Upravni enoti ________________ skupaj z vlogo za izdajo odločbe o medsebojni menjavi kmetijskih zemljišč.

Če gre za medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč, odobritev pravnega posla ni potrebna, upravna enota pa o izpolnjevanju pogojev izda odločbo v upravnem postopku.

Če upravna enota ugotovi, da pogoji za medsebojno menjavo niso izpolnjeni, pogodbenika za ta pravni posel pri isti upravni enoti vložita vlogo za odobritev pravnega posla; pogodba v tem primeru učinkuje z dnem pravnomočnosti odločbe o odobritvi.

8. člen — Izročitev in prevzem

Pogodbenika si zemljišči iz 2. in 3. člena te pogodbe izročita v posest ________________.

Z dnem izročitve preidejo na pridobitelja koristi in bremena zemljišča ter nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja.

9. člen — Jamstvo za stvarne in pravne napake

Vsak pogodbenik jamči, da je zemljišče, ki ga odsvaja, prosto bremen, dolgov, zastavnih pravic in pravic tretjih oseb, razen tistih, ki so vpisane v zemljiški knjigi in s katerimi je druga stran seznanjena.

Vsak pogodbenik odgovarja za stvarne napake zemljišča, ki ga odsvaja, po pravilih, ki veljajo za prodajalca. O očitnih napakah mora pridobitelj obvestiti odsvojitelja v osmih dneh po pregledu.

Če ima na odsvojenem zemljišču kdo tretji pravico, ki izključuje, zmanjšuje ali omejuje pravico pridobitelja, ta pa o njej ni bil obveščen in ni privolil, da vzame obremenjeno zemljišče, lahko odstopi od pogodbe ali zahteva sorazmerno znižanje in povrnitev škode.

10. člen — Davek in stroški

Zamenjava nepremičnine se šteje za prenos nepremičnin; pri zamenjavi je davčni zavezanec vsak udeleženec za vrednost nepremičnine, ki jo odtuji, po stopnji 2 % od davčne osnove.

Davek na promet nepremičnin se ne plačuje od prenosa kmetijskih zemljišč v okviru agrarnih operacij po predpisih o kmetijskih zemljiščih. O tem odloči finančni urad v odmernem postopku, zato vsak pogodbenik vloži napoved v 15 dneh po nastanku davčne obveznosti pri finančnem uradu, na območju katerega leži zemljišče, ki ga odtuji.

Stroške postopka pri upravni enoti, overitve podpisov, sestave listine in vpisa v zemljiško knjigo nosi ________________.

11. člen — Zemljiškoknjižni dovolili

Prvi pogodbenik ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri zemljišču iz 2. člena te pogodbe vknjiži lastninska pravica v korist drugega pogodbenika ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, v deležu ________________.

Drugi pogodbenik ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri zemljišču iz 3. člena te pogodbe vknjiži lastninska pravica v korist prvega pogodbenika ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, v deležu ________________.

Podpisa pogodbenikov na tema dovoliloma morata biti overjena. Overitev je mogoča le na podlagi odločbe oziroma potrdila upravne enote.

12. člen — Končne določbe

Ta pogodba je sklenjena v pisni obliki in velja, ko jo podpišeta oba pogodbenika.

Morebitne spremembe in dopolnitve te pogodbe so veljavne samo v pisni obliki.

Morebitne spore iz te pogodbe pogodbenika rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, je pristojno stvarno pristojno sodišče po legi zemljišča.

Pogodba je sestavljena v petih enakih izvodih, od katerih prejme vsak pogodbenik po dva, en izvod pa se priloži vlogi na upravni enoti.

V ________________, dne ________________.

Prvi pogodbenik

Drugi pogodbenik

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Z menjalno pogodbo se vsak pogodbenik zaveže nasproti sopogodbeniku, da mu bo izročil zamenjano stvar tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico (Obligacijski zakonik, 528. člen).
  • Iz menjalne pogodbe nastanejo za vsakega pogodbenika obveznosti in pravice, ki nastanejo iz prodajne pogodbe za prodajalca (Obligacijski zakonik, 529. člen).
  • Kot medsebojna menjava kmetijskih zemljišč se šteje menjava, ki se izvaja zaradi racionalnejše rabe kmetijskega zemljišča in če vrednost enega zemljišča ne presega vrednosti drugega za več kot 50 % (Zakon o kmetijskih zemljiščih, 45. člen).
  • Za medsebojno menjavo se šteje tudi menjava kmetijskih zemljišč za gozdna zemljišča in obratno (Zakon o kmetijskih zemljiščih, drugi odstavek 45. člena).
  • O izpolnjevanju pogojev za medsebojno menjavo izda upravna enota odločbo v upravnem postopku (Zakon o kmetijskih zemljiščih, 46. člen).
  • Odobritev pravnega posla ni potrebna, če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije v okviru komasacij in medsebojne menjave kmetijskih zemljišč (Zakon o kmetijskih zemljiščih, drugi odstavek 19. člena).
  • Objava ponudbe na oglasni deski upravne enote in 15-dnevni rok za njen sprejem sta predpisana za lastnika, ki namerava zemljišče prodati (Zakon o kmetijskih zemljiščih, 20. člen).
  • Davek se ne plačuje od prenosa kmetijskih zemljišč v okviru agrarnih operacij po predpisih o kmetijskih zemljiščih (Zakon o davku na promet nepremičnin, 10. člen); medsebojna menjava kmetijskih zemljišč je agrarna operacija (Zakon o kmetijskih zemljiščih, 39. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi pogodbe izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Obligacijski zakonik, 528. člen

    Z menjalno pogodbo se vsak pogodbenik zavezuje nasproti svojemu sopogodbeniku, da mu bo izročil zamenjano stvar, tako da bo ta pridobil lastninsko pravico. Predmet menjave so lahko tudi druge prenosljive pravice.

  • Obligacijski zakonik, 529. člen

    Iz menjalne pogodbe nastanejo za vsakega pogodbenika obveznosti in pravice, ki nastanejo iz prodajne pogodbe za prodajalca.

  • Obligacijski zakonik, 52. in 55. člen

    Pogodba, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini, mora biti sklenjena v pisni obliki. Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nična.

  • Obligacijski zakonik, 436. člen

    Do izročitve stvari trpi nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja odsvojitelj, z izročitvijo pa preide nevarnost na pridobitelja.

  • Obligacijski zakonik, 458. in 462. člen

    Odsvojitelj odgovarja za stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na pridobitelja. O očitnih napakah mora pridobitelj obvestiti odsvojitelja v osmih dneh po pregledu.

  • Obligacijski zakonik, 488. in 490. člen

    Odsvojitelj odgovarja, če ima na odsvojeni stvari kdo tretji pravico, ki izključuje, zmanjšuje ali omejuje pridobiteljevo pravico, ta pa o njej ni bil obveščen in ni privolil, da vzame obremenjeno stvar.

  • Zakon o kmetijskih zemljiščih, 17. člen

    Za promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami se šteje pridobitev lastninske pravice s pravnimi posli med živimi. Promet teče po postopku in na način, določen s tem zakonom.

  • Zakon o kmetijskih zemljiščih, 19. člen, drugi odstavek

    Pravni posel odobri upravna enota. Odobritev ni potrebna, če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije v okviru komasacij in medsebojne menjave kmetijskih zemljišč.

  • Zakon o kmetijskih zemljiščih, 20. člen

    Lastnik, ki namerava kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo prodati, mora ponudbo izročiti upravni enoti, ta pa jo objavi na oglasni deski in na državnem portalu eUprava. Rok za sprejem ponudbe je 15 dni od objave.

  • Zakon o kmetijskih zemljiščih, 22. člen

    Vloga, da odobritev pravnega posla ni potrebna, se vloži pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina oziroma njen pretežni del; o tem upravna enota izda odločbo. Overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu je mogoča le na podlagi odločbe o odobritvi oziroma potrdila iz tega člena.

  • Zakon o kmetijskih zemljiščih, 39. člen

    Z agrarnimi operacijami se urejajo kmetijska zemljišča zaradi izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma pogojev obdelave. Agrarne operacije so medsebojna menjava kmetijskih zemljišč, arondacije, komasacije, melioracije in razdružitev solastnine na kmetijskih zemljiščih.

  • Zakon o kmetijskih zemljiščih, 45. člen

    Kot medsebojna menjava kmetijskih zemljišč se šteje menjava, ki se izvaja zaradi racionalnejše rabe kmetijskega zemljišča in če vrednost enega zemljišča ne presega vrednosti drugega zemljišča za več kot 50 %. Za medsebojno menjavo se šteje tudi menjava kmetijskih zemljišč za gozdna zemljišča in obratno.

  • Zakon o kmetijskih zemljiščih, 46. člen

    O izpolnjevanju pogojev za medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč upravna enota izda odločbo v upravnem postopku.

  • Stvarnopravni zakonik, 23. člen

    Zemljiškoknjižno dovolilo je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen.

  • Stvarnopravni zakonik, 49. člen

    Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo. Vpis se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 31. člen

    V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi, in navedena oseba, v korist katere naj se vpis opravi.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 32. člen

    V zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti oseba, ki dovoljuje vpis, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 37. člen

    Zemljiškoknjižnemu dovolilu mora biti priloženo potrdilo finančne uprave o plačilu davka; na zahtevo stranke ga pridobi notar.

  • Zakon o davku na promet nepremičnin, 3. člen

    Za prenos nepremičnin se šteje tudi zamenjava ene nepremičnine za drugo nepremičnino.

  • Zakon o davku na promet nepremičnin, 5. in 9. člen

    Pri zamenjavi nepremičnine je davčni zavezanec vsak udeleženec v zamenjavi za vrednost nepremičnine, ki jo odtuji. Davek se plačuje po stopnji 2 % od davčne osnove.

  • Zakon o davku na promet nepremičnin, 10. člen

    Davek se ne plačuje od prenosa zemljišč v okviru komasacij v skladu s predpisi o urejanju prostora in od prenosa kmetijskih zemljišč v okviru drugih agrarnih operacij v skladu s predpisi o kmetijskih zemljiščih.

  • Zakon o davku na promet nepremičnin, 11. in 15. člen

    Napoved je treba vložiti v 15 dneh po nastanku davčne obveznosti pri davčnem organu, na območju katerega nepremičnina leži. Brez dokaza, da je davek plačan oziroma da obstajajo zakonski razlogi, zaradi katerih ga ni treba obračunati, ali da pogodba ni predmet odmere, ni mogoče overiti podpisov na pogodbi.

  • Družinski zakonik, 64. člen, drugi odstavek

    Pogodbe glede premoženjskih pravic in obveznosti, ki jih zakonca skleneta med seboj, morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa.

Pogosta vprašanja

Kaj je medsebojna menjava kmetijskih zemljišč?

Menjava, ki se izvaja zaradi racionalnejše rabe kmetijskega zemljišča in pri kateri vrednost enega zemljišča ne presega vrednosti drugega za več kot 50 % (45. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih). Po drugem odstavku istega člena se za medsebojno menjavo šteje tudi menjava kmetijskega zemljišča za gozdno in obratno. Zakon jo uvršča med agrarne operacije (39. člen).

Ali obstaja uraden obrazec za menjalno pogodbo za kmetijsko zemljišče?

Ne. Uraden obrazec obstaja za vlogo za izdajo odločbe o medsebojni menjavi kmetijskih zemljišč, ki jo najdete na portalu eUprava in ji priložite sklenjeno pogodbo — za pogodbo samo pa uradnega obrazca ali objavljenega uradnega vzorca ni. Obliko in sestavine določa zakon, besedilo pa sestavita pogodbenika sama.

Ali moram menjavo objaviti na upravni enoti in pridobiti odobritev pravnega posla?

Odobritev pravnega posla ni potrebna, če gre za pridobitev v okviru medsebojne menjave kmetijskih zemljišč (drugi odstavek 19. člena ZKZ); upravna enota o izpolnjevanju pogojev izda odločbo (46. člen ZKZ). Objava ponudbe na oglasni deski in 15-dnevni rok za sprejem sta v 20. členu ZKZ predpisana za lastnika, ki namerava zemljišče prodati. Če pogoji za medsebojno menjavo niso izpolnjeni, upravna enota izdajo take odločbe zavrne in za pravni posel je treba pridobiti odobritev po 19. in 22. členu ZKZ.

Koliko stane postopek na upravni enoti?

Vloga za izdajo odločbe o medsebojni menjavi kmetijskih zemljišč stane 18,10 EUR, če jo oddate elektronsko, in 22,60 EUR, če jo oddate po pošti ali osebno; podatek je s portala eUprava, preverjen 7. 9. 2026. Vloga se vloži na upravni enoti, na območju katere leži zemljišče, ki je predmet menjalne pogodbe, priložiti pa ji je treba sklenjeno menjalno pogodbo.

Ali se pri menjavi kmetijskih zemljišč plača davek na promet nepremičnin?

Po 10. členu Zakona o davku na promet nepremičnin se davek ne plačuje od prenosa kmetijskih zemljišč v okviru agrarnih operacij v skladu s predpisi o kmetijskih zemljiščih, medsebojna menjava kmetijskih zemljišč pa je po 39. členu ZKZ agrarna operacija. Sicer velja, da je pri zamenjavi davčni zavezanec vsak udeleženec za vrednost nepremičnine, ki jo odtuji, po stopnji 2 % (5. in 9. člen ZDPN-2). O oprostitvi odloči finančni urad v odmernem postopku, zato napoved vseeno vložite — brez dokaza, da je davek plačan oziroma da pogodba ni predmet odmere, podpisov ni mogoče overiti (15. člen ZDPN-2).

Kdaj postanem lastnik zamenjanega zemljišča?

Z vpisom v zemljiško knjigo, ne s podpisom pogodbe (49. člen Stvarnopravnega zakonika). Vpis se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo — pri menjavi sta ti dovolili dve, po eno za vsako zamenjano zemljišče.

Ali moram k notarju in kdaj je mogoča overitev podpisa?

Overiti je treba podpis na vsakem od obeh zemljiškoknjižnih dovolil (23. člen SPZ). Pri kmetijskih zemljiščih je overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu mogoča le na podlagi odločbe o odobritvi oziroma potrdila upravne enote (22. člen ZKZ). Kadar menjalno pogodbo med seboj skleneta zakonca ali zunajzakonska partnerja, mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa (drugi odstavek 64. člena Družinskega zakonika).

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Kmetijstvo in gozd.