Preskoči na vsebino

Darilna pogodba za kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo

Pogodba, s katero darovalec neodplačno prenese lastninsko pravico na kmetijskem zemljišču, gozdu ali kmetiji na obdarjenca, ta pa darilo sprejme. Sklene se lahko samo z osebami, ki jih našteva 17.a člen Zakona o kmetijskih zemljiščih; odobritev upravne enote pri takem darilu ni potrebna, podpis darovalca na zemljiškoknjižnem dovolilu pa mora biti overjen.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej preverite, ali obdarjenec sodi v zakonski krog

    Kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije ni mogoče podariti komurkoli. 17.a člen Zakona o kmetijskih zemljiščih našteva osebe, s katerimi lastnik sme skleniti darilno pogodbo — od zakonca in otrok do nečakov in vnukov ter mladega prevzemnika kmetije. Če obdarjenec v ta krog ne sodi, ta pot ni odprta.

  2. 2

    Odobritev upravne enote ni potrebna

    Za darilno pogodbo iz 17.a člena je odobritev pravnega posla izrecna izjema iz 19. člena istega zakona. Ponudbe ni treba objaviti in predkupnega vrstnega reda ni. Stranka lahko pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina, predlaga izdajo odločbe oziroma potrdila, da odobritev ni potrebna.

  3. 3

    Overitev podpisa in vpis v zemljiško knjigo

    Podpis darovalca na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen (23. člen Stvarnopravnega zakonika). Lastninska pravica preide na obdarjenca šele z vpisom v zemljiško knjigo (49. člen istega zakonika), zato mora biti nepremičnina v listini označena z identifikacijskim znakom iz zemljiške knjige (31. člen Zakona o zemljiški knjigi).

  4. 4

    Davčna napoved v 15 dneh

    Obdarjenec vloži napoved za odmero davka na dediščine in darila v 15 dneh od podpisa pogodbe pri finančnem uradu, na območju katerega nepremičnina leži (6. in 13. člen Zakona o davku na dediščine in darila). Napoved je treba vložiti tudi takrat, kadar je obdarjenec davka oproščen.

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 5

Pregled korakov

Darovalec

Več informacij

Podatki morajo biti taki, kot so vpisani v zemljiški knjigi — sicer vpisa ni mogoče opraviti.

Zakaj je to potrebno?

Za vpis v zemljiško knjigo je nujna (32. člen ZZK-1).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Darilna pogodba za kmetijsko zemljišče, gozd oziroma kmetijo

1. člen — Pogodbeni stranki

Darovalec: ________________, ________________, EMŠO ________________,

in obdarjenec: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

skleneta naslednjo darilno pogodbo.

2. člen — Predmet pogodbe

Darovalec je lastnik naslednje nepremičnine: ________________.

Vrsta zemljišča: ________________. Podarja se delež ________________.

3. člen — Darilo in sprejem darila

Darovalec neodplačno prenaša lastninsko pravico na nepremičnini iz 2. člena te pogodbe na obdarjenca, obdarjenec pa darilo izrecno sprejema.

Darilo je dano brez nasprotne dajatve ali storitve; obdarjenec za nepremičnino ni dolžan ničesar plačati.

4. člen — Dopustnost darila po Zakonu o kmetijskih zemljiščih

Obdarjenec je v razmerju do darovalca ________________.

Stranki ugotavljata, da obdarjenec sodi v krog oseb, s katerimi lastnik lahko sklene darilno pogodbo, katere predmet so kmetijska zemljišča, gozdovi ali kmetija.

Za to darilno pogodbo odobritev pravnega posla pri upravni enoti ni potrebna. Stranki lahko pri Upravni enoti ________________ predlagata izdajo odločbe oziroma potrdila, da odobritev pravnega posla ni potrebna.

5. člen — Vrednost darila in davek

Vrednost podarjene nepremičnine stranki ocenjujeta na ________________ EUR. Vrednost je navedena zaradi odmere davka na dediščine in darila.

Davek na dediščine in darila plača obdarjenec. Napoved vloži v 15 dneh od podpisa te pogodbe pri finančnem uradu, na območju katerega nepremičnina leži.

Napoved je treba vložiti tudi takrat, kadar je obdarjenec davka oproščen.

6. člen — Izročitev in stanje nepremičnine

Darovalec izroči nepremičnino obdarjencu v posest ________________.

Z dnem izročitve preidejo na obdarjenca koristi in bremena nepremičnine ter nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja.

Darovalec izjavlja, da je nepremičnina prosta bremen, dolgov, zastavnih pravic in pravic tretjih oseb, razen tistih, ki so vpisane v zemljiški knjigi in s katerimi je obdarjenec seznanjen.

7. člen — Zemljiškoknjižno dovolilo

Darovalec ________________, EMŠO ________________, izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri nepremičnini iz 2. člena te pogodbe vknjiži lastninska pravica v korist obdarjenca ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, v deležu ________________.

Podpis darovalca na tem dovolilu mora biti overjen. Lastninska pravica preide na obdarjenca z vpisom v zemljiško knjigo.

8. člen — Preklic darila

Darovalec lahko to darilno pogodbo prekliče, če po njeni sklenitvi pride v položaj, da je ogroženo njegovo preživljanje, zaradi hude nehvaležnosti obdarjenca ali če po sklenitvi dobi otroka, prej pa otrok ni imel.

Darilna pogodba se lahko prekliče v enem letu od dneva, ko je darovalec zvedel za razlog za preklic. Vnaprejšnja odpoved pravici do preklica je nična.

9. člen — Dedovanje po darovalcu

Stranki sta seznanjeni, da se vrednost tega darila pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, po kateri se izračuna nujni delež, prišteje k vrednosti zapuščine darovalca.

10. člen — Končne določbe

Ta pogodba je sklenjena v pisni obliki in velja, ko jo podpišeta obe stranki.

Morebitne spremembe in dopolnitve te pogodbe so veljavne samo v pisni obliki.

Morebitne spore iz te pogodbe stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, je pristojno stvarno pristojno sodišče po legi nepremičnine.

Pogodba je sestavljena v štirih enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po dva.

Darovalec

Obdarjenec

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Krog oseb, ki so lahko obdarjenci kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, določa 17.a člen Zakona o kmetijskih zemljiščih. Za darilo osebi zunaj tega kroga ta vzorec ni uporaben.
  • Za darilno pogodbo iz 17.a člena odobritev pravnega posla ni potrebna (19. člen ZKZ). Upravna enota, na območju katere leži nepremičnina, na predlog stranke izda odločbo oziroma potrdilo, da odobritev ni potrebna.
  • Zaščitena kmetija se v prometu ne sme deliti, razen v primerih iz 18. člena ZKZ.
  • Če pogodbo med seboj sklepata zakonca ali zunajzakonska partnerja, mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa (64. člen Družinskega zakonika). Darilo, ki se izpolni šele po darovalčevi smrti, je veljavno le kot notarski zapis (545. člen Obligacijskega zakonika).
  • Lastninska pravica preide šele z vpisom v zemljiško knjigo (49. člen SPZ), ne s podpisom pogodbe.
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega vzorca darilne pogodbe za kmetijsko zemljišče ni; pri zaščiteni kmetiji, solastnini ali zapletenih družinskih razmerjih naj pogodbo pregleda odvetnik ali notar.

Darilna pogodba za kmetijsko zemljišče, gozd oziroma kmetijo

1. člen — Pogodbeni stranki

Darovalec: ________________, ________________, EMŠO ________________,

in obdarjenec: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

skleneta naslednjo darilno pogodbo.

2. člen — Predmet pogodbe

Darovalec je lastnik naslednje nepremičnine: ________________.

Vrsta zemljišča: ________________. Podarja se delež ________________.

3. člen — Darilo in sprejem darila

Darovalec neodplačno prenaša lastninsko pravico na nepremičnini iz 2. člena te pogodbe na obdarjenca, obdarjenec pa darilo izrecno sprejema.

Darilo je dano brez nasprotne dajatve ali storitve; obdarjenec za nepremičnino ni dolžan ničesar plačati.

4. člen — Dopustnost darila po Zakonu o kmetijskih zemljiščih

Obdarjenec je v razmerju do darovalca ________________.

Stranki ugotavljata, da obdarjenec sodi v krog oseb, s katerimi lastnik lahko sklene darilno pogodbo, katere predmet so kmetijska zemljišča, gozdovi ali kmetija.

Za to darilno pogodbo odobritev pravnega posla pri upravni enoti ni potrebna. Stranki lahko pri Upravni enoti ________________ predlagata izdajo odločbe oziroma potrdila, da odobritev pravnega posla ni potrebna.

5. člen — Vrednost darila in davek

Vrednost podarjene nepremičnine stranki ocenjujeta na ________________ EUR. Vrednost je navedena zaradi odmere davka na dediščine in darila.

Davek na dediščine in darila plača obdarjenec. Napoved vloži v 15 dneh od podpisa te pogodbe pri finančnem uradu, na območju katerega nepremičnina leži.

Napoved je treba vložiti tudi takrat, kadar je obdarjenec davka oproščen.

6. člen — Izročitev in stanje nepremičnine

Darovalec izroči nepremičnino obdarjencu v posest ________________.

Z dnem izročitve preidejo na obdarjenca koristi in bremena nepremičnine ter nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja.

Darovalec izjavlja, da je nepremičnina prosta bremen, dolgov, zastavnih pravic in pravic tretjih oseb, razen tistih, ki so vpisane v zemljiški knjigi in s katerimi je obdarjenec seznanjen.

7. člen — Zemljiškoknjižno dovolilo

Darovalec ________________, EMŠO ________________, izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri nepremičnini iz 2. člena te pogodbe vknjiži lastninska pravica v korist obdarjenca ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, v deležu ________________.

Podpis darovalca na tem dovolilu mora biti overjen. Lastninska pravica preide na obdarjenca z vpisom v zemljiško knjigo.

8. člen — Preklic darila

Darovalec lahko to darilno pogodbo prekliče, če po njeni sklenitvi pride v položaj, da je ogroženo njegovo preživljanje, zaradi hude nehvaležnosti obdarjenca ali če po sklenitvi dobi otroka, prej pa otrok ni imel.

Darilna pogodba se lahko prekliče v enem letu od dneva, ko je darovalec zvedel za razlog za preklic. Vnaprejšnja odpoved pravici do preklica je nična.

9. člen — Dedovanje po darovalcu

Stranki sta seznanjeni, da se vrednost tega darila pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, po kateri se izračuna nujni delež, prišteje k vrednosti zapuščine darovalca.

10. člen — Končne določbe

Ta pogodba je sklenjena v pisni obliki in velja, ko jo podpišeta obe stranki.

Morebitne spremembe in dopolnitve te pogodbe so veljavne samo v pisni obliki.

Morebitne spore iz te pogodbe stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, je pristojno stvarno pristojno sodišče po legi nepremičnine.

Pogodba je sestavljena v štirih enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po dva.

Darovalec

Obdarjenec

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Lastnik sme darilno pogodbo za kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo skleniti samo z zakoncem oziroma zunajzakonskim partnerjem, otrokom ali posvojencem, staršem ali posvojiteljem, bratom ali sestro, nečakom ali nečakinjo in vnukom ali vnukinjo (Zakon o kmetijskih zemljiščih, 17.a člen).
  • V isti krog sodijo tudi zet, snaha oziroma zunajzakonski partner otroka, če so člani iste kmetije, nosilec kmetije, ki je kot mladi prevzemnik pridobil sredstva iz programa razvoja podeželja in od prevzema ni minilo več kot pet let, ter lokalna skupnost ali država (Zakon o kmetijskih zemljiščih, 17.a člen).
  • Za darilno pogodbo iz 17.a člena odobritev pravnega posla pri upravni enoti ni potrebna (Zakon o kmetijskih zemljiščih, 19. člen).
  • Objava ponudbe na oglasni deski upravne enote in prednostni vrstni red predkupnih upravičencev se pri darilu ne uporabljata; zakon ju predpisuje za prodajo (Zakon o kmetijskih zemljiščih, 20. člen).
  • Pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki; pogodba, ki ni v predpisani obliki, je nična (Obligacijski zakonik, 52. in 55. člen).
  • Podpis darovalca na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen, lastninska pravica pa preide šele z vpisom v zemljiško knjigo (Stvarnopravni zakonik, 23. in 49. člen).
  • Davek na dediščine in darila plača obdarjenec; napoved vloži v 15 dneh od podpisa pogodbe pri finančnem uradu, na območju katerega nepremičnina leži (Zakon o davku na dediščine in darila, 3., 6. in 13. člen).
  • Obdarjenec prvega dednega reda in z njim izenačene osebe davka ne plačajo (9. člen), obdarjenec, ki se šteje za kmeta, pa je darila kmetijskega zemljišča oproščen — če ga v petih letih odtuji ali preneha opravljati kmetijsko dejavnost, se davek naknadno odmeri (Zakon o davku na dediščine in darila, 10. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi pogodbe izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Obligacijski zakonik, 52. člen

    Pogodba, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini ali s katero se ustanavlja druga stvarna pravica na nepremičnini, mora biti sklenjena v pisni obliki.

  • Obligacijski zakonik, 55. člen

    Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nična, če iz namena predpisa, s katerim je določena oblika, ne izhaja kaj drugega.

  • Obligacijski zakonik, 533. člen

    Z darilno pogodbo se darovalec zaveže obdarjencu neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico oziroma ga na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja.

  • Obligacijski zakonik, 537. člen

    Kdor vedoma podari tujo stvar in obdarjencu to zamolči, odgovarja za škodo. Darovalec odgovarja tudi za škodo iz napak ali nevarnih lastnosti podarjene stvari, če je zanje vedel ali bi bil moral vedeti in ni opozoril obdarjenca.

  • Obligacijski zakonik, 538. člen

    Če darovalec podarjene stvari ali pravice ni takoj prenesel na obdarjenca tako, da ta z njo prosto razpolaga, mora biti darilna pogodba sklenjena v pisni obliki; sicer obdarjenec ne more s tožbo zahtevati njene izpolnitve.

  • Obligacijski zakonik, 539., 540. in 541. člen

    Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo, če po sklenitvi pride v položaj, da je ogroženo njegovo preživljanje (539. člen), zaradi hude nehvaležnosti obdarjenca (540. člen) in če po sklenitvi dobi otroka, prej pa jih ni imel (541. člen).

  • Obligacijski zakonik, 542., 543. in 544. člen

    Z izjavo o preklicu darovalec zahteva vrnitev darovane stvari oziroma plačilo vrednosti obogatitve (542. člen). Darilna pogodba se lahko prekliče v enem letu od dneva, ko je darovalec zvedel za razlog za preklic (543. člen). Odpoved preklicu je nična (544. člen).

  • Obligacijski zakonik, 545. člen

    Darilna pogodba, ki se mora izpolniti po darovalčevi smrti, je veljavna le, če je sklenjena v obliki notarskega zapisa in če je listina o sklenjeni pogodbi izročena obdarjencu.

  • Zakon o kmetijskih zemljiščih, 17.a člen

    Lastnik lahko sklene darilno pogodbo, katere predmet so kmetijska zemljišča, gozdovi ali kmetija, le z zakoncem oziroma zunajzakonskim partnerjem, otroki oziroma posvojenci, starši oziroma posvojitelji, brati oziroma sestrami, nečaki oziroma nečakinjami in vnuki oziroma vnukinjami; z zetom, snaho oziroma zunajzakonskim partnerjem otroka ali posvojenca, če so člani iste kmetije; z nosilcem kmetije, ki je kot mladi prevzemnik pridobil sredstva iz programa razvoja podeželja in od prevzema kmetije ni minilo več kot pet let; ter z lokalno skupnostjo ali državo. Predmet prodaje po tem zakonu in pogodbe iz tretje alineje je lahko le cel lastninski ali solastninski delež.

  • Zakon o kmetijskih zemljiščih, 18. člen

    Zaščitena kmetija se v prometu ne sme deliti, razen v primerih, ki jih določa ta člen — med drugim, kadar se z novim pravnim poslom obstoječa zaščitena kmetija povečuje ali zaokrožuje oziroma kadar nastaja nova zaščitena kmetija.

  • Zakon o kmetijskih zemljiščih, 19. člen

    Pravni posel, s katerim se prenaša lastninska pravica na kmetijskem zemljišču, gozdu ali kmetiji, mora odobriti upravna enota. Odobritev ni potrebna v primerih, ki jih našteva drugi odstavek tega člena; med njimi je pridobitev na podlagi darilne pogodbe iz 17.a člena tega zakona.

  • Zakon o kmetijskih zemljiščih, 20. člen

    Kdor namerava kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo prodati, mora ponudbo predložiti upravni enoti, ki jo objavi na oglasni deski in na enotnem državnem portalu; rok za sprejem ponudbe je 15 dni od objave. Ta postopek zakon predpisuje za prodajo, ne za darilo.

  • Zakon o kmetijskih zemljiščih, 24. člen

    Določa, kdo se po tem zakonu šteje za kmeta. Na to opredelitev se sklicuje tudi oprostitev davka na dediščine in darila za obdarjenca, ki je kmet.

  • Stvarnopravni zakonik, 23. člen

    Zemljiškoknjižno dovolilo je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen.

  • Stvarnopravni zakonik, 49. člen

    Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo; vpis se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 31. člen

    V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi, navedena pa mora biti tudi oseba, v korist katere naj se vpis opravi.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 32. in 33. člen

    V zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti oseba, ki dovoljuje vpis, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi (32. člen). Za overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu se uporabljajo pravila Zakona o notariatu o overitvah podpisov (33. člen).

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 3. in 6. člen

    Zavezanec za plačilo davka je oseba, ki prejme premoženje na podlagi darovanja (3. člen). Davčna obveznost pri darilu nastane na dan sprejema darila; darilo velja za sprejeto ob podpisu darilne pogodbe (6. člen).

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 9. člen

    Davka je oproščen dedič oziroma obdarjenec prvega dednega reda in oseba, ki je z njim izenačena.

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 10. člen

    Davka ne plača dedič ali obdarjenec, ki se po določbah zakona, ki ureja kmetijska zemljišča, šteje za kmeta, če podeduje oziroma dobi v dar kmetijsko zemljišče. Če tako zemljišče v petih letih od pridobitve odtuji ali če preneha opravljati kmetijsko dejavnost, se davek naknadno odmeri tako, kot bi se, če pogoji za oprostitev ob prejemu darila ne bi bili izpolnjeni.

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 13. člen

    Zavezanec vloži davčno napoved v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti. Prejem nepremičnine v dar napove pri davčnem uradu, na območju katerega nepremičnina leži.

  • Zakon o dedovanju, 28. člen

    Pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, po kateri se izračuna nujni delež, se vrednost daril, ki jih je zapustnik dal, prišteje k vrednosti zapuščine.

  • Družinski zakonik, 64. člen

    Pogodbe glede premoženjskih pravic in obveznosti, ki jih zakonca sklepata med seboj, morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa; izjema so običajna manjša darila, sorazmerna s premoženjskim stanjem darovalca.

Pogosta vprašanja

Komu lahko podarim kmetijsko zemljišče ali gozd?

Samo osebam, ki jih našteva 17.a člen Zakona o kmetijskih zemljiščih: zakoncu oziroma zunajzakonskemu partnerju, otroku ali posvojencu, staršu ali posvojitelju, bratu ali sestri, nečaku ali nečakinji in vnuku ali vnukinji; zetu, snahi oziroma zunajzakonskemu partnerju otroka, če so člani iste kmetije; nosilcu kmetije, ki je kot mladi prevzemnik pridobil sredstva iz programa razvoja podeželja in od prevzema kmetije ni minilo več kot pet let; ter lokalni skupnosti ali državi. Sosedu, prijatelju ali daljnemu sorodniku zunaj tega kroga kmetijskega zemljišča po tem členu ni mogoče podariti.

Ali je za darilno pogodbo za kmetijsko zemljišče potrebna odobritev upravne enote?

Ne. Za darilno pogodbo iz 17.a člena Zakona o kmetijskih zemljiščih odobritev pravnega posla ni potrebna; to je ena od izjem, ki jih našteva 19. člen istega zakona. Stranka lahko pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina, predlaga izdajo odločbe oziroma potrdila, da odobritev ni potrebna.

Ali moram darilo objaviti na oglasni deski upravne enote kot ponudbo?

Ne. Objava ponudbe, 15-dnevni rok za sprejem in prednostni vrstni red predkupnih upravičencev veljajo za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije (20. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih), ne pa za darilo. Pri darilu predkupne pravice nihče ne uveljavlja.

Kdo plača davek na podarjeno kmetijsko zemljišče in koliko stane?

Davek na dediščine in darila plača obdarjenec, ne darovalec (3. člen Zakona o davku na dediščine in darila). Obdarjenec prvega dednega reda in z njim izenačene osebe so davka oproščeni (9. člen). Oproščen je tudi obdarjenec, ki se po določbah zakona, ki ureja kmetijska zemljišča, šteje za kmeta, kadar dobi v dar kmetijsko zemljišče (10. člen); če tako zemljišče v petih letih odtuji ali preneha opravljati kmetijsko dejavnost, se davek naknadno odmeri. Davka na promet nepremičnin pri darilu ni, ker se ta plačuje od odplačnega prenosa lastninske pravice.

V kakšnem roku je treba oddati davčno napoved in kje?

V 15 dneh od nastanka davčne obveznosti, to je od podpisa darilne pogodbe (6. in 13. člen Zakona o davku na dediščine in darila). Napoved za nepremičnino se vloži pri finančnem uradu, na območju katerega nepremičnina leži. Napoved je treba vložiti tudi takrat, kadar je obdarjenec davka oproščen.

Ali mora biti darilna pogodba sklenjena pri notarju?

Za samo pogodbo praviloma ne, overiti pa je treba podpis darovalca na zemljiškoknjižnem dovolilu (23. člen Stvarnopravnega zakonika). Notarski zapis je obvezen v dveh primerih: kadar pogodbo skleneta zakonca ali zunajzakonska partnerja (64. člen Družinskega zakonika) in kadar se darilo izpolni šele po darovalčevi smrti (545. člen Obligacijskega zakonika).

Kdaj obdarjenec postane lastnik?

Z vpisom lastninske pravice v zemljiško knjigo, ne s podpisom pogodbe (49. člen Stvarnopravnega zakonika). Vpis se opravi na podlagi listine z zemljiškoknjižnim dovolilom, v kateri je nepremičnina označena z identifikacijskim znakom iz zemljiške knjige (31. člen Zakona o zemljiški knjigi).

Ali lahko darovalec darilo prekliče?

Da, iz treh zakonskih razlogov: če po sklenitvi pogodbe pride v položaj, da je ogroženo njegovo preživljanje, zaradi hude nehvaležnosti obdarjenca in če po sklenitvi dobi otroka, prej pa jih ni imel (539., 540. in 541. člen Obligacijskega zakonika). Preklic je mogoč v enem letu od dneva, ko je darovalec zvedel za razlog (543. člen); vnaprejšnja odpoved pravici do preklica je nična (544. člen).

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Kmetijstvo in gozd.