Preskoči na vsebino

Menjalna pogodba za nepremičnine

Pogodba, s katero si pogodbenika zamenjata nepremičnini — vsak drugemu izroči svojo tako, da ta pridobi lastninsko pravico. Uporabi se pri menjavi parcel, stanovanj ali hiš, tudi kadar eden od pogodbenikov razliko v vrednosti doplača v denarju.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Preverite, kaj je vpisano v zemljiški knjigi

    Podatki o obeh pogodbenikih in obeh nepremičninah morajo biti taki, kot so vpisani v zemljiški knjigi, sicer vpisa ni mogoče opraviti (31. in 32. člen ZZK-1). Preverite tudi vpisana bremena — z njimi mora biti druga stran seznanjena (488. člen OZ).

  2. 2

    Določite vrednost vsake nepremičnine posebej

    Pri menjavi ni ene kupnine, ampak dve odsvojitvi. Vsak pogodbenik je davčni zavezanec za vrednost nepremičnine, ki jo odtuji (5. člen ZDPN-2), zato v pogodbo vpišite vrednost obeh nepremičnin ločeno in po potrebi še doplačilo razlike.

  3. 3

    Podpis, overitev in davek

    Pogodba mora biti pisna (52. člen OZ). Podpis na vsakem od obeh zemljiškoknjižnih dovolil mora biti overjen (23. člen SPZ), overitev pa brez dokaza o plačanem davku ni mogoča (15. člen ZDPN-2). Napoved vloži vsak zavezanec sam v 15 dneh (11. člen ZDPN-2).

  4. 4

    Vpis v zemljiško knjigo

    Lastninska pravica preide šele z vpisom (49. člen SPZ). Ob overitvi podpisa notar vloži zemljiškoknjižni predlog, razen če stranki temu izrecno nasprotujeta. Dovolilu je treba priložiti potrdilo finančne uprave o plačilu davka (37. člen ZZK-1) in potrdilo o namenski rabi zemljišča (38. člen ZZK-1).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 6

Pregled korakov

Prvi pogodbenik

Več informacij

Podatki morajo biti taki, kot so vpisani v zemljiški knjigi — sicer vpisa ni mogoče opraviti.

Zakaj je to potrebno?

Za vpis v zemljiško knjigo je nujna (32. člen ZZK-1).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Menjalna pogodba

1. člen — Pogodbenika

Prvi pogodbenik: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

in drugi pogodbenik: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

skleneta naslednjo menjalno pogodbo.

2. člen — Nepremičnina prvega pogodbenika

Prvi pogodbenik je lastnik naslednje nepremičnine: ________________.

Odsvaja se delež ________________. Pogodbenika soglašata, da vrednost te nepremičnine znaša ________________ EUR.

3. člen — Nepremičnina drugega pogodbenika

Drugi pogodbenik je lastnik naslednje nepremičnine: ________________.

Odsvaja se delež ________________. Pogodbenika soglašata, da vrednost te nepremičnine znaša ________________ EUR.

4. člen — Menjava

Prvi pogodbenik izroči drugemu pogodbeniku nepremičnino iz 2. člena te pogodbe tako, da drugi pogodbenik na njej pridobi lastninsko pravico, drugi pogodbenik pa izroči prvemu pogodbeniku nepremičnino iz 3. člena te pogodbe tako, da prvi pogodbenik na njej pridobi lastninsko pravico.

Iz te pogodbe nastanejo za vsakega pogodbenika obveznosti in pravice, ki nastanejo iz prodajne pogodbe za prodajalca.

5. člen — Doplačilo razlike v vrednosti

Razliko v vrednosti zamenjanih nepremičnin v znesku ________________ EUR doplača ________________.

Doplačilo se plača ________________ na transakcijski račun ________________.

6. člen — Izročitev in prevzem

Pogodbenika si nepremičnini iz 2. in 3. člena te pogodbe izročita v posest ________________.

Z dnem izročitve preidejo na pridobitelja koristi in bremena nepremičnine ter nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja.

7. člen — Jamstvo za stvarne in pravne napake

Vsak pogodbenik jamči, da je nepremičnina, ki jo odsvaja, prosta bremen, dolgov, zastavnih pravic in pravic tretjih oseb, razen tistih, ki so vpisane v zemljiški knjigi in s katerimi je druga stran seznanjena.

Vsak pogodbenik odgovarja za stvarne napake nepremičnine, ki jo odsvaja, po pravilih, ki veljajo za prodajalca. O očitnih napakah mora pridobitelj obvestiti odsvojitelja v osmih dneh po pregledu.

Če ima na odsvojeni nepremičnini kdo tretji pravico, ki izključuje, zmanjšuje ali omejuje pravico pridobitelja, ta pa o njej ni bil obveščen in ni privolil, da vzame obremenjeno nepremičnino, lahko odstopi od pogodbe ali zahteva sorazmerno znižanje in povrnitev škode.

8. člen — Davek in stroški

Zamenjava nepremičnine se šteje za prenos nepremičnin. Davčni zavezanec je vsak udeleženec v zamenjavi za vrednost nepremičnine, ki jo odtuji; davek se plačuje po stopnji 2 % od davčne osnove.

Napoved za odmero davka vloži vsak pogodbenik sam v 15 dneh po nastanku davčne obveznosti pri finančnem uradu, na območju katerega leži nepremičnina, ki jo odtuji.

Stroške overitve podpisov, sestave listine in vpisa v zemljiško knjigo nosi ________________.

9. člen — Zemljiškoknjižni dovolili

Prvi pogodbenik ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri nepremičnini iz 2. člena te pogodbe vknjiži lastninska pravica v korist drugega pogodbenika ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, v deležu ________________.

Drugi pogodbenik ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri nepremičnini iz 3. člena te pogodbe vknjiži lastninska pravica v korist prvega pogodbenika ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, v deležu ________________.

Podpisa pogodbenikov na tema dovoliloma morata biti overjena.

10. člen — Končne določbe

Ta pogodba je sklenjena v pisni obliki in velja, ko jo podpišeta oba pogodbenika.

Morebitne spremembe in dopolnitve te pogodbe so veljavne samo v pisni obliki.

Morebitne spore iz te pogodbe pogodbenika rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, je pristojno stvarno pristojno sodišče po legi nepremičnine.

Pogodba je sestavljena v štirih enakih izvodih, od katerih prejme vsak pogodbenik po dva.

V ________________, dne ________________.

Prvi pogodbenik

Drugi pogodbenik

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Pri menjavi sta odsvojitelja dva, zato sta tudi davčna zavezanca dva: vsak udeleženec v zamenjavi je zavezanec za vrednost nepremičnine, ki jo odtuji (5. člen ZDPN-2). Vsak vloži svojo napoved v 15 dneh (11. člen ZDPN-2).
  • Brez dokaza, da je davek plačan oziroma da pogodba ni predmet odmere, ni mogoče overiti podpisov na pogodbi (15. člen ZDPN-2). Zemljiškoknjižnemu dovolilu je treba priložiti potrdilo finančne uprave o plačilu davka (37. člen ZZK-1) in potrdilo o namenski rabi zemljišča; kadar na nepremičnini obstaja predkupna pravica občine, tudi potrdilo občine, da je ne uveljavlja (38. člen ZZK-1).
  • Če je nepremičnina v solastnini, ima po tretjem odstavku 66. člena SPZ drug solastnik predkupno pravico „pri prodaji" — pred sklenitvijo menjave preverite, kaj to pomeni za vaš primer.
  • Za kmetijska zemljišča, gozdove in kmetije velja poseben režim. Medsebojno menjavo ureja 45. in 46. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (menjava zaradi racionalnejše rabe, če vrednost enega zemljišča ne presega vrednosti drugega za več kot 50 %); o tem izda upravna enota potrdilo. Po podatkih portala eUprava za medsebojno menjavo kmetijskih zemljišč odobritev pravnega posla ni potrebna.
  • Če menjalno pogodbo med seboj skleneta zakonca ali zunajzakonska partnerja, mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa (drugi odstavek 64. člena Družinskega zakonika).
  • Lastninska pravica preide šele z vpisom v zemljiško knjigo (49. člen SPZ), ne s podpisom pogodbe.
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca menjalne pogodbe za nepremičnine ni; pri poslih večje vrednosti ali v zapletenih razmerjih naj pogodbo pregleda odvetnik ali notar.

Menjalna pogodba

1. člen — Pogodbenika

Prvi pogodbenik: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

in drugi pogodbenik: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

skleneta naslednjo menjalno pogodbo.

2. člen — Nepremičnina prvega pogodbenika

Prvi pogodbenik je lastnik naslednje nepremičnine: ________________.

Odsvaja se delež ________________. Pogodbenika soglašata, da vrednost te nepremičnine znaša ________________ EUR.

3. člen — Nepremičnina drugega pogodbenika

Drugi pogodbenik je lastnik naslednje nepremičnine: ________________.

Odsvaja se delež ________________. Pogodbenika soglašata, da vrednost te nepremičnine znaša ________________ EUR.

4. člen — Menjava

Prvi pogodbenik izroči drugemu pogodbeniku nepremičnino iz 2. člena te pogodbe tako, da drugi pogodbenik na njej pridobi lastninsko pravico, drugi pogodbenik pa izroči prvemu pogodbeniku nepremičnino iz 3. člena te pogodbe tako, da prvi pogodbenik na njej pridobi lastninsko pravico.

Iz te pogodbe nastanejo za vsakega pogodbenika obveznosti in pravice, ki nastanejo iz prodajne pogodbe za prodajalca.

5. člen — Doplačilo razlike v vrednosti

Razliko v vrednosti zamenjanih nepremičnin v znesku ________________ EUR doplača ________________.

Doplačilo se plača ________________ na transakcijski račun ________________.

6. člen — Izročitev in prevzem

Pogodbenika si nepremičnini iz 2. in 3. člena te pogodbe izročita v posest ________________.

Z dnem izročitve preidejo na pridobitelja koristi in bremena nepremičnine ter nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja.

7. člen — Jamstvo za stvarne in pravne napake

Vsak pogodbenik jamči, da je nepremičnina, ki jo odsvaja, prosta bremen, dolgov, zastavnih pravic in pravic tretjih oseb, razen tistih, ki so vpisane v zemljiški knjigi in s katerimi je druga stran seznanjena.

Vsak pogodbenik odgovarja za stvarne napake nepremičnine, ki jo odsvaja, po pravilih, ki veljajo za prodajalca. O očitnih napakah mora pridobitelj obvestiti odsvojitelja v osmih dneh po pregledu.

Če ima na odsvojeni nepremičnini kdo tretji pravico, ki izključuje, zmanjšuje ali omejuje pravico pridobitelja, ta pa o njej ni bil obveščen in ni privolil, da vzame obremenjeno nepremičnino, lahko odstopi od pogodbe ali zahteva sorazmerno znižanje in povrnitev škode.

8. člen — Davek in stroški

Zamenjava nepremičnine se šteje za prenos nepremičnin. Davčni zavezanec je vsak udeleženec v zamenjavi za vrednost nepremičnine, ki jo odtuji; davek se plačuje po stopnji 2 % od davčne osnove.

Napoved za odmero davka vloži vsak pogodbenik sam v 15 dneh po nastanku davčne obveznosti pri finančnem uradu, na območju katerega leži nepremičnina, ki jo odtuji.

Stroške overitve podpisov, sestave listine in vpisa v zemljiško knjigo nosi ________________.

9. člen — Zemljiškoknjižni dovolili

Prvi pogodbenik ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri nepremičnini iz 2. člena te pogodbe vknjiži lastninska pravica v korist drugega pogodbenika ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, v deležu ________________.

Drugi pogodbenik ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri nepremičnini iz 3. člena te pogodbe vknjiži lastninska pravica v korist prvega pogodbenika ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, v deležu ________________.

Podpisa pogodbenikov na tema dovoliloma morata biti overjena.

10. člen — Končne določbe

Ta pogodba je sklenjena v pisni obliki in velja, ko jo podpišeta oba pogodbenika.

Morebitne spremembe in dopolnitve te pogodbe so veljavne samo v pisni obliki.

Morebitne spore iz te pogodbe pogodbenika rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, je pristojno stvarno pristojno sodišče po legi nepremičnine.

Pogodba je sestavljena v štirih enakih izvodih, od katerih prejme vsak pogodbenik po dva.

V ________________, dne ________________.

Prvi pogodbenik

Drugi pogodbenik

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Z menjalno pogodbo se vsak pogodbenik zaveže, da bo sopogodbeniku izročil zamenjano stvar tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico (Obligacijski zakonik, 528. člen).
  • Iz menjalne pogodbe nastanejo za vsakega pogodbenika obveznosti in pravice, ki nastanejo iz prodajne pogodbe za prodajalca (Obligacijski zakonik, 529. člen).
  • Pogodba, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini, mora biti pisna; pogodba, ki ni v predpisani obliki, je nična (Obligacijski zakonik, 52. in 55. člen).
  • Vsaka od zamenjanih nepremičnin mora biti v listini označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi (Zakon o zemljiški knjigi, 31. člen).
  • Pogodba vsebuje dve zemljiškoknjižni dovolili — vsak pogodbenik dovoli vpis na nepremičnini, ki jo odsvoji; podpis na dovolilu mora biti overjen (Stvarnopravni zakonik, 23. člen).
  • Lastninska pravica preide šele z vpisom v zemljiško knjigo, ne s podpisom pogodbe (Stvarnopravni zakonik, 49. člen).
  • Pri zamenjavi nepremičnine je davčni zavezanec vsak udeleženec v zamenjavi za vrednost nepremičnine, ki jo odtuji; stopnja je 2 % (Zakon o davku na promet nepremičnin, 5. in 9. člen).
  • Napoved za odmero davka se vloži v 15 dneh po nastanku davčne obveznosti; brez dokaza o plačanem davku podpisov na pogodbi ni mogoče overiti (Zakon o davku na promet nepremičnin, 11. in 15. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi pogodbe izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Obligacijski zakonik, 528. člen

    Z menjalno pogodbo se vsak pogodbenik zavezuje nasproti svojemu sopogodbeniku, da mu bo izročil zamenjano stvar tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico. Predmet menjave so lahko tudi druge prenosljive pravice.

  • Obligacijski zakonik, 529. člen

    Iz menjalne pogodbe nastanejo za vsakega pogodbenika obveznosti in pravice, ki nastanejo iz prodajne pogodbe za prodajalca.

  • Obligacijski zakonik, 52. in 55. člen

    Pogodba, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini ali se ustanavlja druga stvarna pravica na njej, mora biti sklenjena v pisni obliki. Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nična.

  • Obligacijski zakonik, 436. člen

    Do izročitve stvari trpi nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja odsvojitelj, z izročitvijo pa preide nevarnost na pridobitelja.

  • Obligacijski zakonik, 458., 461. in 462. člen

    Odsvojitelj odgovarja za stvarne napake, ki jih je stvar imela, ko je nevarnost prešla na pridobitelja. O očitnih napakah mora pridobitelj obvestiti odsvojitelja v osmih dneh po pregledu, za skrite napake pa odsvojitelj ne odgovarja, če se pokažejo po šestih mesecih od izročitve, razen če je v pogodbi določen daljši rok.

  • Obligacijski zakonik, 488. in 490. člen

    Odsvojitelj odgovarja, če ima na odsvojeni stvari kdo tretji pravico, ki izključuje, zmanjšuje ali omejuje pridobiteljevo pravico, ta pa o njej ni bil obveščen in ni privolil, da vzame obremenjeno stvar. Pridobitelj lahko odstopi od pogodbe ali zahteva sorazmerno znižanje in povrnitev škode.

  • Stvarnopravni zakonik, 23. člen

    Zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula) je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen.

  • Stvarnopravni zakonik, 49. člen

    Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo. Vpis se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.

  • Stvarnopravni zakonik, 66. člen, tretji odstavek

    Solastnik lahko razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov. Če je predmet solastnine nepremičnina, imajo drugi solastniki pri prodaji predkupno pravico.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 31. člen

    V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi, in navedena oseba, v korist katere naj se vpis opravi, s podatki, s katerimi se vpiše v zemljiško knjigo.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 32. člen

    V zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti oseba, ki dovoljuje vpis, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi; dovolilo mora obsegati izjavo z vsebino, določeno v Stvarnopravnem zakoniku.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 33. člen

    Za overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu se uporabljajo pravila zakona o notariatu. Če mora biti dovolilu priložena določena listina, overitev ni dovoljena, dokler listina ni priložena.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 37. člen

    Zemljiškoknjižnemu dovolilu mora biti priloženo potrdilo finančne uprave o plačilu davka; na zahtevo stranke ga pridobi notar.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 38. člen

    Zemljiškoknjižnemu dovolilu mora biti priloženo potrdilo o namenski rabi zemljišča. Če na nepremičnini obstaja predkupna pravica občine, mora biti priloženo tudi potrdilo občine, da je ne uveljavlja, oziroma notarski zapisnik o tem. Za posamezne dele stavb v etažni lastnini to ne velja.

  • Zakon o davku na promet nepremičnin, 3. člen

    Za prenos nepremičnin se šteje tudi zamenjava ene nepremičnine za drugo nepremičnino.

  • Zakon o davku na promet nepremičnin, 5., 8. in 9. člen

    Pri zamenjavi nepremičnine je davčni zavezanec vsak udeleženec v zamenjavi za vrednost nepremičnine, ki jo odtuji. Davčna osnova je prodajna cena oziroma vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je prejel ali ga bo prejel zavezanec. Davek se plačuje po stopnji 2 % od davčne osnove.

  • Zakon o davku na promet nepremičnin, 11. in 12. člen

    Napoved je treba vložiti v 15 dneh po nastanku davčne obveznosti pri davčnem organu, na območju katerega nepremičnina leži, in ji priložiti listine o prenosu. Davek je treba plačati v 30 dneh po vročitvi odmerne odločbe.

  • Zakon o davku na promet nepremičnin, 15. člen

    Brez dokaza, da je davek plačan oziroma da pogodba ni predmet odmere, ni mogoče overiti podpisov na pogodbi o prenosu lastninske pravice na nepremičnini.

  • Družinski zakonik, 64. člen, drugi odstavek

    Pogodbe glede premoženjskih pravic in obveznosti, ki jih zakonca skleneta med seboj, morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa.

  • Zakon o kmetijskih zemljiščih, 45. in 46. člen

    Kot medsebojna menjava kmetijskih zemljišč se šteje menjava, ki se izvaja zaradi racionalnejše rabe kmetijskega zemljišča in če vrednost enega zemljišča ne presega vrednosti drugega za več kot 50 %. O tem, da gre za medsebojno menjavo, izda upravna enota potrdilo.

Pogosta vprašanja

Kaj je menjalna pogodba za nepremičnine?

Pogodba, s katero se vsak pogodbenik zaveže drugemu izročiti svojo nepremičnino tako, da ta pridobi lastninsko pravico (528. člen Obligacijskega zakonika). Denarna kupnina ni bistvena sestavina; kadar nepremičnini nista enako vredni, se razlika lahko doplača.

Ali obstaja uraden obrazec za menjalno pogodbo?

Ne. Uradnega obrazca ali objavljenega uradnega vzorca menjalne pogodbe za nepremičnine ni. Obliko in obvezne sestavine določa zakon — pisna oblika, identifikacijski znak nepremičnine in zemljiškoknjižno dovolilo — besedilo pa sestavita pogodbenika sama.

Kdo plača davek pri menjavi nepremičnin?

Oba pogodbenika, vsak za svojo nepremičnino. Pri zamenjavi je davčni zavezanec vsak udeleženec v zamenjavi za vrednost nepremičnine, ki jo odtuji (5. člen ZDPN-2). Ni torej enega plačnika kot pri prodaji.

Koliko znaša davek in do kdaj je treba oddati napoved?

Davek znaša 2 % od davčne osnove (9. člen ZDPN-2), napoved pa mora vsak zavezanec vložiti v 15 dneh po nastanku davčne obveznosti (11. člen ZDPN-2) pri finančnem uradu, na območju katerega nepremičnina leži.

Kdaj postanem lastnik zamenjane nepremičnine?

Z vpisom v zemljiško knjigo, ne s podpisom pogodbe (49. člen Stvarnopravnega zakonika). Vpis se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo — pri menjavi sta ti dovolili dve.

Ali moram k notarju?

Overiti je treba podpis na vsakem od obeh zemljiškoknjižnih dovolil (23. člen SPZ). Sama pogodba je lahko sklenjena brez notarja, razen kadar jo med seboj skleneta zakonca ali zunajzakonska partnerja — takrat je obvezen notarski zapis (64. člen Družinskega zakonika).

Kaj, če nepremičnini nista enako vredni?

Razliko lahko eden od pogodbenikov doplača v denarju; obrazec ima za to svoj člen. Vrednost, ki jo vsak pogodbenik odtuji, je podlaga za odmero davka na promet nepremičnin (8. člen ZDPN-2), zato jo je smiselno v pogodbi navesti za vsako nepremičnino posebej.

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Nepremičnine.