Preskoči na vsebino

Sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi (sporazumna odpoved)

Sporazum, s katerim se delavec in delodajalec dogovorita, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati z dogovorjenim dnem. Veljaven je samo v pisni obliki. Delavcu pri sporazumnem prenehanju ne pripada odpravnina, denarno nadomestilo za brezposelnost pa le v izjemah, ki jih našteva 63. člen ZUTD.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Sporazum je dogovor obeh strank, ne odpoved

    Pogodba o zaposlitvi preneha veljati s pisnim sporazumom med strankama (81. člen ZDR-1). Zakon sporazum navaja kot samostojen način prenehanja, ločeno od redne in izredne odpovedi (77. člen ZDR-1) — brez podpisa obeh strank sporazuma ni.

  2. 2

    Preverite posledice za nadomestilo za brezposelnost

    Prenehanje na podlagi pisnega sporazuma se po 63. členu ZUTD šteje za prenehanje po volji delavca in je razlog za odklonitev pravice do denarnega nadomestila. Tretji odstavek istega člena določa izjeme: preselitev zaradi zaposlitve zakonca ali zunajzakonskega partnerja, poslabšanje pravic ob spremembi delodajalca in nego štirih ali več otrok.

  3. 3

    Delodajalec mora pisno obvestiti o pravicah

    Ob prenehanju delovnega razmerja mora delodajalec delavca pisno obvestiti o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Opustitev tega obvestila na veljavnost sporazuma ne vpliva (81. člen ZDR-1), zato obvestilo zahtevajte pred podpisom, ne po njem.

  4. 4

    Po prenehanju: obračun, potrdilo, prijava na zavodu

    Za leto, v katerem delovno razmerje preneha, pripada delavcu 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve (161. člen ZDR-1) in sorazmerni del regresa (131. člen ZDR-1). Na zahtevo delavca mu delodajalec vrne dokumente in izda potrdilo o vrsti dela (78. člen ZDR-1). Zahtevo za denarno nadomestilo je treba vložiti v 30 dneh po prenehanju zavarovanja (119. člen ZUTD).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 6

Pregled korakov

Delodajalec

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi

1. člen — Stranki sporazuma

Delodajalec: ________________, ________________, matična številka ________________, ki ga zastopa ________________,

in delavec: ________________, ________________, davčna številka ________________,

skleneta naslednji sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

2. člen — Pogodba o zaposlitvi, ki preneha

Stranki sta dne ________________ sklenili pogodbo o zaposlitvi št. ________________, na podlagi katere je delavec z dnem ________________ nastopil delo na delovnem mestu oziroma pri vrsti dela ________________.

S tem sporazumom stranki soglašata, da navedena pogodba o zaposlitvi preneha veljati.

3. člen — Dan prenehanja

Pogodba o zaposlitvi iz 2. člena tega sporazuma preneha veljati z dnem ________________. Ta dan je zadnji dan delovnega razmerja delavca pri delodajalcu.

Pobudo za sklenitev tega sporazuma je dal ________________.

Stranki soglašata, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom samostojen način prenehanja in ni odpoved, zato odpovedni roki, ki jih zakon določa za odpoved, za ta sporazum ne veljajo.

4. člen — Obvestilo o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti

Delodajalec je delavca pred podpisom tega sporazuma pisno obvestil o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.

Stranki sta seznanjeni, da se prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi pisnega sporazuma šteje za prenehanje po volji delavca in je razlog za odklonitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, razen v primerih, ki jih določa tretji odstavek 63. člena Zakona o urejanju trga dela.

Delavec je seznanjen, da se mora pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje prijaviti in vložiti zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila v 30 dneh po prenehanju zavarovanja.

5. člen — Letni dopust in regres

Glede neizrabljenega letnega dopusta se stranki dogovorita: ________________.

Delavcu za koledarsko leto, v katerem delovno razmerje preneha, pripada 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve v tem letu.

Delavcu, ki ima pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, pripada tudi le sorazmerni del regresa za letni dopust.

6. člen — Vrnitev dokumentov in potrdilo o vrsti dela

Delodajalec delavcu na njegovo zahtevo ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi vrne vse njegove dokumente in mu izda potrdilo o vrsti dela, ki ga je opravljal.

V potrdilu delodajalec ne sme navesti ničesar, kar bi delavcu otežilo sklepanje nove pogodbe o zaposlitvi.

7. člen — Končne določbe

Ta sporazum je sklenjen v pisni obliki. Sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, ki ni sklenjen v pisni obliki, je neveljaven.

Z dnem prenehanja iz 3. člena prenehajo vse pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, razen tistih, ki jih stranki v tem sporazumu izrecno ohranita, in tistih, ki po zakonu učinkujejo tudi po prenehanju delovnega razmerja.

Spremembe in dopolnitve tega sporazuma so veljavne samo v pisni obliki.

Sporazum je sestavljen v dveh enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po enega.

Delodajalec

Delavec

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Sporazum, ki ni sklenjen v pisni obliki, je neveljaven (81. člen ZDR-1). Notarske overitve ali prič zakon ne zahteva.
  • Prenehanje na podlagi pisnega sporazuma je razlog za odklonitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (63. člen ZUTD). Preden podpišete, preverite, ali ste v eni od izjem iz tretjega odstavka tega člena.
  • Zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila je treba vložiti v 30 dneh po prenehanju zavarovanja; ob zamudi se skupna doba prejemanja skrajša za dneve, ki so pretekli po 31. dnevu (119. člen ZUTD).
  • Odpravnina po 108. členu ZDR-1 pri sporazumnem prenehanju ne pripada, ker jo zakon veže na odpoved delodajalca iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti.
  • Odjavo delavca iz obveznih socialnih zavarovanj vloži delodajalec na obrazcu M-2; po uradnih navodilih portala SPOT je rok osem dni od prenehanja pogojev za zavarovanje.
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Ker sporazum praviloma pomeni brezposelnost brez nadomestila, se je pred podpisom smiselno posvetovati z Zavodom RS za zaposlovanje, s sindikatom ali z odvetnikom.

Sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi

1. člen — Stranki sporazuma

Delodajalec: ________________, ________________, matična številka ________________, ki ga zastopa ________________,

in delavec: ________________, ________________, davčna številka ________________,

skleneta naslednji sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

2. člen — Pogodba o zaposlitvi, ki preneha

Stranki sta dne ________________ sklenili pogodbo o zaposlitvi št. ________________, na podlagi katere je delavec z dnem ________________ nastopil delo na delovnem mestu oziroma pri vrsti dela ________________.

S tem sporazumom stranki soglašata, da navedena pogodba o zaposlitvi preneha veljati.

3. člen — Dan prenehanja

Pogodba o zaposlitvi iz 2. člena tega sporazuma preneha veljati z dnem ________________. Ta dan je zadnji dan delovnega razmerja delavca pri delodajalcu.

Pobudo za sklenitev tega sporazuma je dal ________________.

Stranki soglašata, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom samostojen način prenehanja in ni odpoved, zato odpovedni roki, ki jih zakon določa za odpoved, za ta sporazum ne veljajo.

4. člen — Obvestilo o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti

Delodajalec je delavca pred podpisom tega sporazuma pisno obvestil o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.

Stranki sta seznanjeni, da se prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi pisnega sporazuma šteje za prenehanje po volji delavca in je razlog za odklonitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, razen v primerih, ki jih določa tretji odstavek 63. člena Zakona o urejanju trga dela.

Delavec je seznanjen, da se mora pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje prijaviti in vložiti zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila v 30 dneh po prenehanju zavarovanja.

5. člen — Letni dopust in regres

Glede neizrabljenega letnega dopusta se stranki dogovorita: ________________.

Delavcu za koledarsko leto, v katerem delovno razmerje preneha, pripada 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve v tem letu.

Delavcu, ki ima pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, pripada tudi le sorazmerni del regresa za letni dopust.

6. člen — Vrnitev dokumentov in potrdilo o vrsti dela

Delodajalec delavcu na njegovo zahtevo ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi vrne vse njegove dokumente in mu izda potrdilo o vrsti dela, ki ga je opravljal.

V potrdilu delodajalec ne sme navesti ničesar, kar bi delavcu otežilo sklepanje nove pogodbe o zaposlitvi.

7. člen — Končne določbe

Ta sporazum je sklenjen v pisni obliki. Sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, ki ni sklenjen v pisni obliki, je neveljaven.

Z dnem prenehanja iz 3. člena prenehajo vse pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, razen tistih, ki jih stranki v tem sporazumu izrecno ohranita, in tistih, ki po zakonu učinkujejo tudi po prenehanju delovnega razmerja.

Spremembe in dopolnitve tega sporazuma so veljavne samo v pisni obliki.

Sporazum je sestavljen v dveh enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po enega.

Delodajalec

Delavec

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Pogodba o zaposlitvi preneha veljati s pisnim sporazumom med strankama; sporazum, ki ni sklenjen v pisni obliki, je neveljaven (ZDR-1, 81. člen).
  • Sporazum je samostojen način prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki ga zakon navaja ločeno od redne in izredne odpovedi (ZDR-1, 77. člen).
  • Ob prenehanju delovnega razmerja mora delodajalec delavca pisno obvestiti o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti; opustitev obvestila na veljavnost sporazuma ne vpliva (ZDR-1, 81. člen).
  • Odpravnino dolguje delodajalec, kadar sam odpove pogodbo iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti — pri sporazumnem prenehanju je zakon ne določa (ZDR-1, 108. člen).
  • Prenehanje na podlagi pisnega sporazuma se šteje za prenehanje po volji delavca in je razlog za odklonitev pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost (ZUTD, 63. člen, prvi in drugi odstavek).
  • Izjeme so tri: preselitev zaradi zaposlitve zakonca ali zunajzakonskega partnerja, poslabšanje pravic ob spremembi delodajalca in nega štirih ali več otrok (ZUTD, 63. člen, tretji odstavek).
  • Delavcu, ki mu delovno razmerje preneha med koledarskim letom, pripada 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve v tem letu (ZDR-1, 161. člen).
  • Kdor ima pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa (ZDR-1, 131. člen, četrti odstavek).

Pravne podlage in uradni viri

Členi sporazuma izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 77. člen

    Pogodba o zaposlitvi preneha veljati s potekom časa, s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe, s sporazumom, z redno ali izredno odpovedjo, s sodbo sodišča, po samem zakonu in v drugih primerih, ki jih določa zakon.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 78. člen

    Ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi je delodajalec na zahtevo delavca dolžan vrniti vse njegove dokumente in mu izdati potrdilo o vrsti dela, ki ga je opravljal. V potrdilu ne sme navesti ničesar, kar bi delavcu otežilo sklepanje nove pogodbe o zaposlitvi.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 81. člen

    Pogodba o zaposlitvi preneha veljati s pisnim sporazumom med strankama. Sporazum, ki ni sklenjen v pisni obliki, je neveljaven. Delodajalec mora delavca ob prenehanju delovnega razmerja pisno obvestiti o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti; opustitev obvestila na veljavnost sporazuma ne vpliva.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 108. člen

    Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 131. člen

    Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Delavec, ki ima pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 161. člen

    Delavec, ki mu delovno razmerje preneha med koledarskim letom in ima v tem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve.

  • Zakon o urejanju trga dela, 63. člen

    Pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji; med te primere zakon šteje prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi pisnega sporazuma. Tretji odstavek določa izjeme, med njimi preselitev zaradi zaposlitve zakonca ali zunajzakonskega partnerja.

  • Zakon o urejanju trga dela, 119. člen

    Zavarovanec se mora prijaviti pri zavodu in vložiti zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila v 30 dneh po prenehanju zavarovanja. Ob zamudi se skupna doba prejemanja nadomestila skrajša za dneve, ki so pretekli po 31. dnevu.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec za sporazumno odpoved?

Ne. Država zanj ne izdaja obrazca in ne objavlja uradnega vzorca. Zakon zahteva samo pisno obliko (81. člen ZDR-1), besedilo pa sestavita delavec in delodajalec sama.

Ali mi po sporazumni odpovedi pripada nadomestilo za brezposelnost?

Praviloma ne. Prenehanje na podlagi pisnega sporazuma se po 63. členu ZUTD šteje za prenehanje po volji delavca in je razlog za odklonitev pravice. Tretji odstavek istega člena določa tri izjeme: preselitev zaradi zaposlitve zakonca ali zunajzakonskega partnerja, poslabšanje pravic ob spremembi delodajalca in nego štirih ali več otrok.

Ali mi pripada odpravnina?

Ne. Odpravnino po 108. členu ZDR-1 dolguje delodajalec, kadar sam odpove pogodbo iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti. Če se stranki ob sporazumu dogovorita za denarno izplačilo, je to pogodbena obveznost in ne zakonska odpravnina.

Ali mora biti sporazum pisen in ali ga je treba overiti?

Pisen mora biti, overiti ga ni treba. Sporazum, ki ni sklenjen v pisni obliki, je neveljaven (81. člen ZDR-1); notarske overitve ali prič zakon ne zahteva.

Kdaj delovno razmerje preneha?

Z dnem, ki ga stranki zapišeta v sporazum. Sporazum je samostojen način prenehanja pogodbe o zaposlitvi (77. člen ZDR-1) in ni odpoved, zato zanj ne veljajo odpovedni roki, ki jih zakon določa za odpoved.

Ali lahko podpisan sporazum prekličem?

Enostransko ne. ZDR-1 pri sporazumu ne določa roka za premislek ne pravice do odstopa; spremeniti ali razveljaviti ga je mogoče z novim sporazumom obeh strank, sicer o njegovi veljavnosti odloča delovno sodišče.

Do kdaj se moram prijaviti na zavodu za zaposlovanje?

V 30 dneh po prenehanju zavarovanja. V tem roku se je treba prijaviti pri zavodu in vložiti zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila; kdor rok zamudi, se mu skupna doba prejemanja nadomestila skrajša za dneve, ki so pretekli po 31. dnevu (119. člen ZUTD).

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Zaposlitev in delo.