Preskoči na vsebino

Pisna odreditev nadurnega dela

Listina, s katero delodajalec delavcu pisno odredi delo preko polnega delovnega časa. Drugi odstavek 144. člena Zakona o delovnih razmerjih zahteva pisno obliko praviloma pred začetkom dela; če je bilo nadurno delo odrejeno ustno, je treba pisno odreditev vročiti najkasneje do konca delovnega tedna. Obrazec vsebuje tudi razlog, časovne omejitve in pravni pouk.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej preverite, ali je nadurno delo sploh dopustno

    Nadurnega dela ni dopustno uvesti, če je delo mogoče opraviti v polnem delovnem času z drugačno organizacijo dela, razporeditvijo delovnega časa, novimi izmenami ali zaposlitvijo novih delavcev (prvi odstavek 146. člena ZDR-1). Razlog mora biti eden od tistih, ki jih našteva prvi odstavek 144. člena ZDR-1.

  2. 2

    Preverite, ali delavec sodi v varovano skupino

    Drugi odstavek 146. člena ZDR-1 našteva delavce, ki jim dela preko polnega delovnega časa ni dopustno naložiti. Starejšemu delavcu nad 55 let in delavcu, ki neguje otroka do treh let, je nadurno delo mogoče odrediti le s predhodnim pisnim soglasjem (199. in 185. člen ZDR-1). Delavcu s krajšim delovnim časom delodajalec brez dogovora v pogodbi o zaposlitvi dela preko dogovorjenega časa ne sme naložiti, razen v primerih naravne ali druge nesreče (šesti odstavek 65. člena ZDR-1).

  3. 3

    Preštejte ure v tednu, mesecu in letu

    Omejitve so osem ur na teden, 20 ur na mesec in 170 ur na leto, delovni dan pa največ deset ur (tretji odstavek 144. člena ZDR-1). Nad 170 ur na leto je potrebno pisno soglasje delavca ob vsakokratni odreditvi, skupni letni obseg pa ne sme preseči 230 ur (četrti odstavek 144. člena ZDR-1).

  4. 4

    Poglejte kolektivno pogodbo dejavnosti

    Tretji odstavek 9. člena ZDR-1 dovoljuje, da se glede 144. člena s kolektivno pogodbo določi tudi drugače. Kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določa tudi višino dodatka za nadurno delo (128. člen ZDR-1) in lahko doda nadaljnje izjemne primere, v katerih je nadurno delo dopustno.

  5. 5

    Vročite odreditev in zapišite ure v evidenco

    Odreditev vročite delavcu praviloma pred začetkom dela; če je bilo delo odrejeno ustno, najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu (drugi odstavek 144. člena ZDR-1). Opravljene nadure vpišite v evidenco o izrabi delovnega časa (18. člen ZEPDSV).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 6

Pregled korakov

Delodajalec

Več informacij

Podatki naj bodo taki, kot so navedeni v pogodbi o zaposlitvi delavca.

Zakaj je to potrebno?

Odreditev podpiše oseba, ki je pri delodajalcu pooblaščena za odločanje o delovnem času.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Odreditev nadurnega dela

1. člen — Delodajalec in delavec

Delodajalec ________________, ________________, izdaja delavcu ________________, zaposlenemu na delovnem mestu oziroma pri vrsti dela ________________, naslednjo odreditev nadurnega dela.

Odreditev se izda na podlagi drugega odstavka 144. člena Zakona o delovnih razmerjih.

2. člen — Odreditev

Delavcu se odredi delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo) dne oziroma v obdobju ________________, od ________________ do ________________, v skupnem obsegu ________________ ur.

Nadurno delo se opravi v kraju oziroma na lokaciji ________________.

Delavec v nadurah opravi naslednje delo: ________________.

3. člen — Razlog za odreditev

Nadurno delo se odreja zaradi ________________.

Okoliščine, zaradi katerih je nadurno delo potrebno, so: ________________.

Delodajalec je ocenil, da dela ni mogoče opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa, uvajanjem novih izmen ali zaposlitvijo novih delavcev.

4. člen — Časovne omejitve

Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur.

Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, določenem z zakonom ali kolektivno pogodbo, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev.

Delodajalec izjavlja, da ta odreditev navedenih omejitev ne presega.

5. člen — Plačilo nadurnega dela

Za opravljene nadure delavcu pripada plačilo z dodatkom za nadurno delo kot delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa.

Višino dodatka določa kolektivna pogodba na ravni dejavnosti ________________, in sicer ________________.

Dodatek se obračuna le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.

6. člen — Evidenca delovnega časa

Opravljene ure v času nadurnega dela delodajalec dnevno vpiše v evidenco o izrabi delovnega časa za delavca.

Ta odreditev je dokumentacija, na podlagi katere se podatki o nadurnem delu vpisujejo v evidenco.

7. člen — Pravni pouk

Delavec je dolžan opravljati nadurno delo, odrejeno iz razlogov in v obsegu, ki ju določa 144. člen Zakona o delovnih razmerjih.

Delodajalec dela preko polnega delovnega časa ne sme naložiti delavki ali delavcu zaradi varstva nosečnosti in starševstva, starejšemu delavcu, delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, delavcu, kateremu bi se zaradi takega dela po pisnem mnenju izvajalca medicine dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje, delavcu s polnim delovnim časom, krajšim od 36 ur na teden zaradi večjih nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare, in delavcu, ki dela krajši delovni čas po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisih o zdravstvenem zavarovanju ali drugih predpisih.

Delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, se nadurno delo lahko naloži samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem. Starejšemu delavcu delodajalec brez njegovega pisnega soglasja nadurnega dela ne sme odrediti.

Delavec, ki meni, da mu je nadurno delo odrejeno v nasprotju z zakonom, lahko od delodajalca pisno zahteva odpravo kršitve ali se obrne na Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

8. člen — Izdaja odreditve

Odreditev je izdana v ________________, dne ________________, in se vroči delavcu, en izvod pa se vloži v dokumentacijo delodajalca.

Odreditev podpisuje ________________.

Delodajalec

Delavec — prejel dne

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Pisna odreditev mora biti delavcu vročena praviloma pred začetkom nadurnega dela. Če je bilo nadurno delo zaradi narave dela ali nujnosti odrejeno ustno, je rok za vročitev pisne odreditve konec delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu (drugi odstavek 144. člena ZDR-1).
  • Tretji odstavek 9. člena ZDR-1 dovoljuje, da se glede 144. člena s kolektivno pogodbo določi tudi drugače. Pred uporabo preverite kolektivno pogodbo dejavnosti, ki delodajalca zavezuje — ta lahko določi drugačne omejitve, dodatne razloge in višino dodatka.
  • Odstotka dodatka za nadurno delo ZDR-1 ne določa. Zakon določa pravico do dodatka (127. člen), višino pa prepušča kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti (128. člen).
  • Za odreditev dela preko polnega delovnega časa v nasprotju s 144. členom ZDR-1 je predpisana globa od 1.500 do 4.000 eurov za delodajalca pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, od 300 do 2.000 eurov za manjšega delodajalca ter od 150 do 1.000 eurov za delodajalca posameznika in za odgovorno osebo (218. člen, prvi odstavek, 9. točka ZDR-1).
  • Opravljene ure v času nadurnega dela je treba dnevno vpisati v evidenco o izrabi delovnega časa (18. člen, prvi odstavek, 3. točka ZEPDSV).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca odreditve nadurnega dela ni; v dvomu, zlasti pri varovanih skupinah delavcev in pri preseganju letnih omejitev, naj listino pregleda pravnik.

Odreditev nadurnega dela

1. člen — Delodajalec in delavec

Delodajalec ________________, ________________, izdaja delavcu ________________, zaposlenemu na delovnem mestu oziroma pri vrsti dela ________________, naslednjo odreditev nadurnega dela.

Odreditev se izda na podlagi drugega odstavka 144. člena Zakona o delovnih razmerjih.

2. člen — Odreditev

Delavcu se odredi delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo) dne oziroma v obdobju ________________, od ________________ do ________________, v skupnem obsegu ________________ ur.

Nadurno delo se opravi v kraju oziroma na lokaciji ________________.

Delavec v nadurah opravi naslednje delo: ________________.

3. člen — Razlog za odreditev

Nadurno delo se odreja zaradi ________________.

Okoliščine, zaradi katerih je nadurno delo potrebno, so: ________________.

Delodajalec je ocenil, da dela ni mogoče opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa, uvajanjem novih izmen ali zaposlitvijo novih delavcev.

4. člen — Časovne omejitve

Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur.

Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, določenem z zakonom ali kolektivno pogodbo, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev.

Delodajalec izjavlja, da ta odreditev navedenih omejitev ne presega.

5. člen — Plačilo nadurnega dela

Za opravljene nadure delavcu pripada plačilo z dodatkom za nadurno delo kot delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa.

Višino dodatka določa kolektivna pogodba na ravni dejavnosti ________________, in sicer ________________.

Dodatek se obračuna le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.

6. člen — Evidenca delovnega časa

Opravljene ure v času nadurnega dela delodajalec dnevno vpiše v evidenco o izrabi delovnega časa za delavca.

Ta odreditev je dokumentacija, na podlagi katere se podatki o nadurnem delu vpisujejo v evidenco.

7. člen — Pravni pouk

Delavec je dolžan opravljati nadurno delo, odrejeno iz razlogov in v obsegu, ki ju določa 144. člen Zakona o delovnih razmerjih.

Delodajalec dela preko polnega delovnega časa ne sme naložiti delavki ali delavcu zaradi varstva nosečnosti in starševstva, starejšemu delavcu, delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, delavcu, kateremu bi se zaradi takega dela po pisnem mnenju izvajalca medicine dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje, delavcu s polnim delovnim časom, krajšim od 36 ur na teden zaradi večjih nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare, in delavcu, ki dela krajši delovni čas po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisih o zdravstvenem zavarovanju ali drugih predpisih.

Delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, se nadurno delo lahko naloži samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem. Starejšemu delavcu delodajalec brez njegovega pisnega soglasja nadurnega dela ne sme odrediti.

Delavec, ki meni, da mu je nadurno delo odrejeno v nasprotju z zakonom, lahko od delodajalca pisno zahteva odpravo kršitve ali se obrne na Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

8. člen — Izdaja odreditve

Odreditev je izdana v ________________, dne ________________, in se vroči delavcu, en izvod pa se vloži v dokumentacijo delodajalca.

Odreditev podpisuje ________________.

Delodajalec

Delavec — prejel dne

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Nadurno delo mora delodajalec odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela (Zakon o delovnih razmerjih, 144. člen, drugi odstavek).
  • Če zaradi narave ali nujnosti dela pisna odreditev pred začetkom ni mogoča, se nadurno delo lahko odredi ustno, pisno odreditev pa je treba vročiti najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu (ZDR-1, 144. člen, drugi odstavek).
  • Nadurno delo je dopustno le iz razlogov, naštetih v prvem odstavku 144. člena ZDR-1: izjemoma povečan obseg dela, nadaljevanje procesa zaradi preprečitve škode ali nevarnosti za ljudi, odvrnitev okvare delovnih sredstev, zagotovitev varnosti ljudi, premoženja in prometa ter drugi izjemni primeri iz zakona ali kolektivne pogodbe dejavnosti.
  • Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto, delovni dan pa največ deset ur (ZDR-1, 144. člen, tretji odstavek).
  • Preko 170 ur na leto je nadurno delo dopustno le s pisnim soglasjem delavca, skupaj največ 230 ur na leto; soglasje je treba pridobiti ob vsakokratni odreditvi, delavec pa zaradi odklonitve ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam (ZDR-1, 144. člen, četrti in peti odstavek).
  • Nadurnega dela ni dopustno uvesti, če je delo mogoče opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo dela, razporeditvijo delovnega časa, novimi izmenami ali zaposlitvijo novih delavcev (ZDR-1, 146. člen, prvi odstavek).
  • Starejšemu delavcu, to je delavcu nad 55 let, delodajalec brez pisnega soglasja ne sme odrediti nadurnega dela (ZDR-1, 197. in 199. člen).
  • Opravljene ure v času nadurnega dela mora delodajalec dnevno vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa (Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti, 18. člen, prvi odstavek, 3. točka).

Pravne podlage in uradni viri

Členi te odreditve izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 143. člen

    Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden. Delo preko polnega delovnega časa je nadurno delo.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 144. člen, prvi odstavek

    Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca opravljati nadurno delo v primerih izjemoma povečanega obsega dela, če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi, če je nujno odvrniti okvaro na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela, če je treba zagotoviti varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa, in v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 144. člen, drugi odstavek

    Delodajalec mora delavcu nadurno delo odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela. Če to zaradi narave dela ali nujnosti ni mogoče, se lahko odredi ustno, pisna odreditev pa se vroči naknadno, najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 144. člen, tretji odstavek

    Nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur. Dnevna, tedenska in mesečna omejitev se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, ki ni daljše od šestih mesecev.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 144. člen, četrti in peti odstavek

    S soglasjem delavca lahko nadurno delo traja tudi preko letne omejitve, skupaj največ 230 ur na leto. Pri vsakokratni odreditvi nad 170 ur mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca. Delavec zaradi odklonitve soglasja ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam v delovnem razmerju.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 145. člen

    V primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta neposredno pričakuje je delavec dolžan opravljati delo preko polnega oziroma dogovorjenega krajšega delovnega časa, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 146. člen

    Nadurnega dela ni dopustno uvesti, če je delo mogoče opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa, uvajanjem novih izmen ali zaposlitvijo novih delavcev. Drugi odstavek našteva delavce, ki jim dela preko polnega delovnega časa ni dopustno naložiti.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 65. člen, šesti odstavek

    Če v pogodbi o zaposlitvi ni drugače dogovorjeno, delodajalec delavcu, ki dela krajši delovni čas, ne sme naložiti dela preko dogovorjenega delovnega časa, razen v primerih iz 145. člena zakona.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 127. in 128. člen

    Delavcu pripada dodatek za nadurno delo kot delo v posebnih pogojih, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa. Višina dodatka se določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, dodatki pa se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 185. člen

    Delavcu, ki neguje otroka do treh let, se sme naložiti nadurno delo samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem. Delavka v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas dojenja ne sme opravljati nadurnega dela, če iz ocene tveganja izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 197. in 199. člen

    Delavci, starejši od 55 let, uživajo posebno varstvo. Starejšemu delavcu delodajalec brez delavčevega pisnega soglasja ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 9. člen, tretji odstavek

    V primerih iz 144. člena zakona se lahko s kolektivno pogodbo določi tudi drugače, torej tudi manj ugodno od zakona.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 218. člen, prvi odstavek, 9. točka

    Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje delodajalec pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če uvede oziroma odredi delo preko polnega delovnega časa v nasprotju s 144. členom zakona.

  • Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti, 18. člen, prvi odstavek, 3. točka

    Delodajalec v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca dnevno vpisuje tudi opravljene ure v času nadurnega dela.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec za odreditev nadurnega dela?

Ne. Uradnega obrazca ali objavljenega uradnega vzorca ni, pisno obliko in vsebinske omejitve pa določa 144. člen Zakona o delovnih razmerjih. Besedilo odreditve sestavi delodajalec sam, upoštevati pa mora razloge, časovne omejitve in prepovedi iz zakona.

Do kdaj je treba delavcu vročiti pisno odreditev?

Praviloma pred začetkom nadurnega dela. Če to zaradi narave dela ali nujnosti ni mogoče in je bilo nadurno delo odrejeno ustno, je treba pisno odreditev vročiti naknadno, najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu (144. člen, drugi odstavek ZDR-1).

Koliko nadurnega dela lahko delodajalec odredi?

Največ osem ur na teden, 20 ur na mesec in 170 ur na leto, delovni dan pa sme trajati največ deset ur. Dnevna, tedenska in mesečna omejitev se lahko upošteva kot povprečje v obdobju, določenem z zakonom ali kolektivno pogodbo, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev (144. člen, tretji odstavek ZDR-1).

Ali lahko delavec nadurno delo odkloni?

Delavec je dolžan opravljati nadurno delo, kadar je odrejeno iz razlogov iz prvega odstavka 144. člena ZDR-1 in v okviru zakonskih omejitev. Nad letno omejitvijo 170 ur je potrebno delavčevo pisno soglasje in zaradi odklonitve tega soglasja delavec ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam v delovnem razmerju. Prav tako je nadurno delo prepovedano skupinam iz 146., 185. in 199. člena ZDR-1.

Komu nadurnega dela ni dopustno odrediti?

Delavki ali delavcu zaradi varstva nosečnosti in starševstva (185. člen), starejšemu delavcu brez pisnega soglasja (199. člen), delavcu, ki še ni dopolnil 18 let, delavcu, ki bi se mu po pisnem mnenju izvajalca medicine dela zdravstveno stanje lahko poslabšalo, delavcu s polnim delovnim časom, krajšim od 36 ur na teden zaradi večjih nevarnosti na delovnem mestu, in delavcu, ki dela krajši delovni čas po predpisih o pokojninskem in invalidskem ali zdravstvenem zavarovanju (146. člen, drugi odstavek ZDR-1).

Koliko znaša dodatek za nadurno delo?

Odstotka ZDR-1 ne določa. Zakon določa, da delavcu pripada dodatek za nadurno delo kot delo v posebnih pogojih, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, višina dodatka pa se določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti (127. in 128. člen ZDR-1). Pogledati je torej treba kolektivno pogodbo, ki delodajalca zavezuje.

Kaj tvega delodajalec, ki nadurnega dela ne odredi pisno?

Globo. Za delodajalca pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, je za odreditev dela preko polnega delovnega časa v nasprotju s 144. členom predpisana globa od 1.500 do 4.000 eurov, za manjšega delodajalca od 300 do 2.000 eurov, za delodajalca posameznika in odgovorno osebo pa od 150 do 1.000 eurov (218. člen, prvi odstavek, 9. točka ZDR-1).

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Zaposlitev in delo.