Preskoči na vsebino

Pogodba o ustanovitvi stvarnega bremena

Pogodba, s katero lastnik nepremičnine to nepremičnino obremeni tako, da je njen vsakokratni lastnik zavezan k bodočim dajatvam ali storitvam v korist določene osebe ali v korist vsakokratnega lastnika druge nepremičnine. Uporablja se za dosmrtno oskrbo, rento, dobavo drv ali vode in podobne ponavljajoče se obveznosti, ki naj zavezujejo tudi naslednjega lastnika.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej preverite, kdo je vpisan kot lastnik

    Breme lahko ustanovi le lastnik nepremičnine, in sicer tak, kot je vpisan v zemljiški knjigi. Nepremičnina mora biti v pogodbi označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana (31. člen ZZK-1). Če je nepremičnina v solastnini ali skupni lastnini, morajo pogodbo podpisati vsi lastniki.

  2. 2

    Vsebino bremena opišite tako natančno, da se da vpisati

    Zemljiška knjiga vpiše vrsto pravice, imetnika in, kadar je to potrebno za določno opredelitev, tudi natančen opis vsebine pravice, kot izhaja iz listine (14. člen ZZK-1). Ohlapno opisane dajatve ali storitve so razlog za zavrnitev vpisa.

  3. 3

    Pogodba mora biti pisna, podpis na dovolilu overjen

    Pisno obliko zahteva 52. člen OZ, overjen podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu pa 23. člen SPZ in 41. člen ZZK-1. Overitev opravi notar ali upravna enota. Med zakoncema oziroma zunajzakonskima partnerjema mora biti celotna pogodba v obliki notarskega zapisa (64. člen DZ).

  4. 4

    Šele vpis v zemljiško knjigo ustanovi pravico

    Za nastanek stvarnega bremena se poleg pogodbe zahtevata zemljiškoknjižno dovolilo in vpis (251. člen SPZ). Do vpisa pogodba zavezuje le podpisnika; proti novemu lastniku nepremičnine breme učinkuje šele, ko je vknjiženo.

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 5

Pregled korakov

Lastnik obremenjene nepremičnine

Več informacij

Podatki morajo biti taki, kot so vpisani v zemljiški knjigi — sicer vpisa ni mogoče opraviti.

Zakaj je to potrebno?

V listini, ki je podlaga za vpis, mora biti oseba navedena s podatki, s katerimi se vpiše v zemljiško knjigo (31. člen ZZK-1).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Pogodba o ustanovitvi stvarnega bremena

1. člen — Pogodbeni stranki

Lastnik obremenjene nepremičnine: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

in upravičenec: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

skleneta naslednjo pogodbo o ustanovitvi stvarnega bremena.

2. člen — Obremenjena nepremičnina

Lastnik je lastnik naslednje nepremičnine: ________________.

Obremenjuje se delež ________________.

Lastnik izjavlja, da so na nepremičnini vpisana naslednja bremena: ________________.

3. člen — Ustanovitev stvarnega bremena

Lastnik na nepremičnini iz 2. člena te pogodbe ustanavlja stvarno breme, na podlagi katerega je lastnik obremenjene nepremičnine zavezan k bodočim dajatvam oziroma storitvam, opisanim v 4. členu te pogodbe.

Stvarno breme se ustanavlja v korist upravičenca kot določene osebe.

4. člen — Vsebina bremena

Lastnik obremenjene nepremičnine je zavezan k naslednjim dajatvam oziroma storitvam: ________________.

Izpolnitev se opravlja ________________. Posamezne izpolnitve zapadejo ________________.

Z izpolnjevanjem se začne ________________.

5. člen — Odgovornost in delitev nepremičnine

Lastnik obremenjene nepremičnine odgovarja z nepremičnino za vse obveznosti, ki izvirajo iz stvarnega bremena.

Če se obremenjena nepremičnina razdeli, odgovarja vsak lastnik kot solidarni dolžnik.

Stranki soglašata, da stvarno breme zavezuje vsakokratnega lastnika obremenjene nepremičnine od vpisa v zemljiško knjigo dalje.

6. člen — Zemljiškoknjižno dovolilo

Lastnik ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri nepremičnini iz 2. člena te pogodbe, v deležu ________________, vknjiži pravica stvarnega bremena z vsebino iz 4. člena te pogodbe v korist upravičenca ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________.

Podpis lastnika na tem dovolilu mora biti overjen.

7. člen — Davek in stroški

Stranki ugotavljata, da Zakon o davku na promet nepremičnin med predmete obdavčitve iz 3. člena ne uvršča ustanovitve stvarnega bremena.

Če je stvarno breme ustanovljeno neodplačno, upravičenec prejem napove pri finančnem uradu v roku, ki ga določa Zakon o davku na dediščine in darila.

Stroške sestave listine, overitve podpisa in vpisa v zemljiško knjigo nosi ________________, če se stranki ne dogovorita drugače.

8. člen — Končne določbe

Ta pogodba je sklenjena v pisni obliki in velja, ko jo podpišeta obe stranki.

Stvarno breme nastane z vpisom v zemljiško knjigo; do vpisa ta pogodba zavezuje le podpisnika.

Morebitne spremembe in dopolnitve te pogodbe so veljavne samo v pisni obliki.

Morebitne spore iz te pogodbe stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, je pristojno stvarno pristojno sodišče po legi nepremičnine.

Pogodba je sestavljena v ________________, dne ________________, v štirih enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po dva.

Lastnik obremenjene nepremičnine

Upravičenec

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Stvarno breme nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo (251. člen SPZ). Sama podpisana pogodba stvarne pravice ne ustvari in ne zavezuje novega lastnika nepremičnine.
  • Podpis lastnika obremenjene nepremičnine na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen pri notarju ali na upravni enoti (23. člen SPZ, 41. člen ZZK-1).
  • Vsebina dajatev ali storitev mora biti opisana tako natančno, da jo je mogoče vpisati v zemljiško knjigo; sodišče vpiše natančen opis vsebine pravice, kadar je to potrebno za njeno določno opredelitev (14. člen ZZK-1).
  • Če pogodbo med seboj sklepata zakonca ali zunajzakonska partnerja, mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa (64. člen Družinskega zakonika); pogodba, ki ni, je nična.
  • Kadar je stvarno breme zavarovanje obveznosti iz pogodbe o preužitku, mora biti tista pogodba v obliki notarskega zapisa (567. člen OZ), novi pridobitelj nepremičnine pa odgovarja za izpolnitev, če je preužitek vpisan v zemljiško knjigo (566. člen OZ).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca pogodbe o ustanovitvi stvarnega bremena ni; pri poslih večje vrednosti ali dolgotrajnih obveznostih naj listino pregleda odvetnik ali notar.

Pogodba o ustanovitvi stvarnega bremena

1. člen — Pogodbeni stranki

Lastnik obremenjene nepremičnine: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

in upravičenec: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

skleneta naslednjo pogodbo o ustanovitvi stvarnega bremena.

2. člen — Obremenjena nepremičnina

Lastnik je lastnik naslednje nepremičnine: ________________.

Obremenjuje se delež ________________.

Lastnik izjavlja, da so na nepremičnini vpisana naslednja bremena: ________________.

3. člen — Ustanovitev stvarnega bremena

Lastnik na nepremičnini iz 2. člena te pogodbe ustanavlja stvarno breme, na podlagi katerega je lastnik obremenjene nepremičnine zavezan k bodočim dajatvam oziroma storitvam, opisanim v 4. členu te pogodbe.

Stvarno breme se ustanavlja v korist upravičenca kot določene osebe.

4. člen — Vsebina bremena

Lastnik obremenjene nepremičnine je zavezan k naslednjim dajatvam oziroma storitvam: ________________.

Izpolnitev se opravlja ________________. Posamezne izpolnitve zapadejo ________________.

Z izpolnjevanjem se začne ________________.

5. člen — Odgovornost in delitev nepremičnine

Lastnik obremenjene nepremičnine odgovarja z nepremičnino za vse obveznosti, ki izvirajo iz stvarnega bremena.

Če se obremenjena nepremičnina razdeli, odgovarja vsak lastnik kot solidarni dolžnik.

Stranki soglašata, da stvarno breme zavezuje vsakokratnega lastnika obremenjene nepremičnine od vpisa v zemljiško knjigo dalje.

6. člen — Zemljiškoknjižno dovolilo

Lastnik ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri nepremičnini iz 2. člena te pogodbe, v deležu ________________, vknjiži pravica stvarnega bremena z vsebino iz 4. člena te pogodbe v korist upravičenca ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________.

Podpis lastnika na tem dovolilu mora biti overjen.

7. člen — Davek in stroški

Stranki ugotavljata, da Zakon o davku na promet nepremičnin med predmete obdavčitve iz 3. člena ne uvršča ustanovitve stvarnega bremena.

Če je stvarno breme ustanovljeno neodplačno, upravičenec prejem napove pri finančnem uradu v roku, ki ga določa Zakon o davku na dediščine in darila.

Stroške sestave listine, overitve podpisa in vpisa v zemljiško knjigo nosi ________________, če se stranki ne dogovorita drugače.

8. člen — Končne določbe

Ta pogodba je sklenjena v pisni obliki in velja, ko jo podpišeta obe stranki.

Stvarno breme nastane z vpisom v zemljiško knjigo; do vpisa ta pogodba zavezuje le podpisnika.

Morebitne spremembe in dopolnitve te pogodbe so veljavne samo v pisni obliki.

Morebitne spore iz te pogodbe stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, je pristojno stvarno pristojno sodišče po legi nepremičnine.

Pogodba je sestavljena v ________________, dne ________________, v štirih enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po dva.

Lastnik obremenjene nepremičnine

Upravičenec

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Stvarno breme je pravica, na podlagi katere je lastnik obremenjene nepremičnine zavezan k bodočim dajatvam ali storitvam (Stvarnopravni zakonik, 249. člen).
  • Ustanovi se lahko v korist določene osebe ali v korist vsakokratnega lastnika določene nepremičnine (SPZ, 250. člen).
  • Za nastanek se poleg veljavnega pravnega posla zahtevata še zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo (SPZ, 251. člen).
  • Pogodba, s katero se ustanavlja stvarna pravica na nepremičnini, mora biti sklenjena v pisni obliki; pogodba brez predpisane oblike je nična (Obligacijski zakonik, 52. in 55. člen).
  • Podpis lastnika obremenjene nepremičnine na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen (SPZ, 23. člen; ZZK-1, 41. člen).
  • Lastnik obremenjene nepremičnine odgovarja z nepremičnino za vse obveznosti, ki izvirajo iz stvarnega bremena (SPZ, 253. člen).
  • Če se obremenjena nepremičnina razdeli, odgovarja vsak lastnik kot solidarni dolžnik (SPZ, 254. člen).
  • Pravica stvarnega bremena je med stvarnimi pravicami, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo (ZZK-1, 13. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi pogodbe izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Stvarnopravni zakonik, 249. člen

    Stvarno breme je pravica, na podlagi katere je lastnik obremenjene nepremičnine zavezan k bodočim dajatvam ali storitvam.

  • Stvarnopravni zakonik, 250. člen

    Stvarno breme nastane na podlagi pravnega posla ali zakona. Ustanovi se lahko v korist določene osebe ali v korist vsakokratnega lastnika določene nepremičnine.

  • Stvarnopravni zakonik, 251. člen

    Za nastanek stvarnega bremena se poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanovitve, zahteva še zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo.

  • Stvarnopravni zakonik, 253. člen

    Lastnik obremenjene nepremičnine odgovarja z nepremičnino za vse obveznosti, ki izvirajo iz stvarnega bremena.

  • Stvarnopravni zakonik, 254. člen

    Če se razdeli obremenjena nepremičnina, odgovarja vsak lastnik kot solidarni dolžnik. Če se razdeli nepremičnina, katere vsakokratni lastnik je imetnik bremena, ostane breme v korist lastnika vsakega posameznega dela.

  • Stvarnopravni zakonik, 255. člen

    Za stvarno breme se smiselno uporabljajo določila tega zakona o služnostih, za posamezne izpolnitve pa določila, ki veljajo za hipoteko.

  • Stvarnopravni zakonik, 227. člen

    Osebna služnost traja najdlje do imetnikove smrti; če je ustanovljena v korist pravne osebe, čas trajanja ne sme biti daljši od trideset let. Za stvarno breme se ta določila uporabljajo smiselno (255. člen).

  • Stvarnopravni zakonik, 23. člen

    Zemljiškoknjižno dovolilo je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis na dovolilu mora biti overjen.

  • Obligacijski zakonik, 52. in 55. člen

    Pogodba, s katero se ustanavlja stvarna pravica na nepremičnini, mora biti sklenjena v pisni obliki. Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nična.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 13. člen

    Med stvarnimi pravicami, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, je tudi pravica stvarnega bremena.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 14. člen

    Pravica se vpiše tako, da se označi njena vrsta in imetnik. Če je zaradi določne opredelitve pravice potrebno, se vpiše tudi natančen opis vsebine pravice, kot izhaja iz listine.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 31. člen

    V listini, ki je podlaga za vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, oseba, v korist katere naj se vpis opravi, pa s podatki, s katerimi se vpiše v zemljiško knjigo.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 40. in 41. člen

    Vknjižba se dovoli na podlagi zasebne listine z zemljiškoknjižnim dovolilom ali notarskega zapisa. Podpis osebe, katere pravica se obremenjuje, mora biti na dovolilu overjen.

  • Zakon o davku na promet nepremičnin, 3. člen

    Davek se plačuje od prometa nepremičnin ter od odplačne ustanovitve, prenosa ali oddajanja v najem stavbne pravice. Ustanovitev stvarnega bremena v tem členu ni navedena.

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 2., 3. in 13. člen

    Predmet obdavčitve je premoženje, prejeto kot dediščina ali darilo; med premoženje se štejejo tudi premoženjske in druge stvarne pravice. Zavezanec je prejemnik, napoved se vloži v 15 dneh.

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 9. člen

    Davka je oproščen dedič prvega dednega reda oziroma obdarjenec, ki je z njim izenačen; z njimi so izenačeni zet, snaha in pastorek.

  • Družinski zakonik, 64. člen

    Pogodbe glede premoženjskih pravic, ki jih med seboj sklepata zakonca ali zunajzakonska partnerja, morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa.

  • Obligacijski zakonik, 566. člen

    Če prevzemnik nepremičnino, prevzeto po pogodbi o preužitku, odsvoji, je za izpolnitev obveznosti odgovoren tudi novi pridobitelj, če je preužitek vpisan v zemljiško knjigo kot stvarno breme.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec za pogodbo o ustanovitvi stvarnega bremena?

Ne. Uradnega obrazca ali objavljenega uradnega vzorca ni. Obliko in pogoje za nastanek določa zakon — pisno pogodbo zahteva 52. člen Obligacijskega zakonika, zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo pa 251. člen Stvarnopravnega zakonika.

Kdaj stvarno breme nastane?

Z vpisom v zemljiško knjigo. Sama pogodba zavezuje stranki, stvarna pravica pa nastane šele z vknjižbo na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila (251. člen SPZ). Brez vpisa novega lastnika nepremičnine breme ne zavezuje.

Ali moram k notarju?

Overiti je treba podpis lastnika obremenjene nepremičnine na zemljiškoknjižnem dovolilu (23. člen SPZ, 41. člen ZZK-1). Overitev opravi notar ali upravna enota. Celotna pogodba mora biti v obliki notarskega zapisa, kadar jo med seboj sklepata zakonca ali zunajzakonska partnerja (64. člen Družinskega zakonika).

Se od ustanovitve stvarnega bremena plača davek na promet nepremičnin?

Ne. Zakon o davku na promet nepremičnin v 3. členu kot predmet obdavčitve našteva odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini ter odplačno ustanovitev, prenos ali oddajanje v najem stavbne pravice; ustanovitve stvarnega bremena med njimi ni.

Kaj pa, če je breme ustanovljeno brez plačila?

Neodplačno pridobljena stvarna pravica je premoženje po 2. členu Zakona o davku na dediščine in darila, zavezanec pa je tisti, ki jo prejme (3. člen ZDDD). Prejem darila je treba napovedati v 15 dneh pri finančnem uradu (13. člen ZDDD). Obdarjenec prvega dednega reda in z njim izenačene osebe so davka oproščeni (9. člen ZDDD).

Kako dolgo stvarno breme traja?

Trajanje določita stranki v pogodbi. SPZ v 255. členu za stvarno breme napotuje na smiselno uporabo določil o služnostih; osebna služnost po 227. členu SPZ traja najdlje do imetnikove smrti, v korist pravne osebe pa največ trideset let.

Ali breme zavezuje tudi novega lastnika nepremičnine?

Da, če je vpisano v zemljiško knjigo. Stvarno breme je stvarna pravica na nepremičnini in zavezuje njenega vsakokratnega lastnika; ta z nepremičnino odgovarja za vse obveznosti, ki iz bremena izvirajo (253. člen SPZ).

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Nepremičnine.