Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice
1. člen — Pogodbeni stranki
Lastnik nepremičnine: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,
in imetnik stavbne pravice: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,
skleneta naslednjo pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice.
2. člen — Nepremičnina
Lastnik nepremičnine je lastnik naslednje nepremičnine: ________________.
Stavbna pravica se izvršuje na naslednjem delu te nepremičnine: ________________.
Lastnik nepremičnine izjavlja, da je razpolaganje z nepremičnino v njegovi pravni moči in da ni ovir za ustanovitev stavbne pravice; če je nepremičnina v solastnini, je pogodbi priloženo soglasje vseh solastnikov.
3. člen — Vsebina stavbne pravice
S to pogodbo lastnik nepremičnine v korist imetnika stavbne pravice ustanavlja stavbno pravico, to je pravico imeti v lasti zgrajeno zgradbo ________________ iz 2. člena te pogodbe.
Zgradba, ki jo bo imetnik stavbne pravice imel v lasti, je: ________________.
Natančen opis stavbne pravice: ________________.
Imetnik stavbne pravice ima v času trajanja stavbne pravice pravico uporabljati in uživati nepremičnino v obsegu, ki je potreben za izvrševanje stavbne pravice po tej pogodbi.
4. člen — Trajanje
Stavbna pravica se ustanavlja za nedoločen čas.
Stavbna pravica preneha z izbrisom iz zemljiške knjige.
5. člen — Nadomestilo za stavbno pravico
Imetnik stavbne pravice plača lastniku nepremičnine nadomestilo za ustanovljeno stavbno pravico v enkratnem znesku ________________ EUR.
Nadomestilo se plača na transakcijski račun ________________, in sicer ________________.
6. člen — Prenos, zastavitev in etažna lastnina
Stavbna pravica je prenosljiva; za njen prenos se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za prenos lastninske pravice na nepremičninah.
Stavbna pravica se lahko zastavi. Po prenehanju stavbne pravice pridobi zastavni upnik zastavno pravico na terjatvi imetnika stavbne pravice za plačilo nadomestila.
Zgradba, zgrajena na nepremičnini, obremenjeni s stavbno pravico, se lahko razdeli v etažno lastnino; v tem primeru imajo lastniki posameznih delov stavbno pravico po idealnih deležih.
7. člen — Predčasno prenehanje
Stavbna pravica lahko predčasno preneha na podlagi pravnega posla, s katerim se stranki sporazumeta o prenehanju. Če je na stavbni pravici ustanovljena zastavna pravica, je pogoj za veljavnost takega sporazuma pisna izjava zastavnega upnika, da s prenehanjem soglaša.
Lastnik nepremičnine lahko zahteva, da stavbna pravica preneha, če imetnik stavbne pravice ne plačuje nadomestila ali če izvršuje stavbno pravico preko dogovorjenega obsega. V tem primeru sodišče ob prenehanju določi primerno nadomestilo, ki ga mora lastnik nepremičnine plačati imetniku stavbne pravice.
8. člen — Posledice prenehanja
S prenehanjem stavbne pravice postane zgradba sestavina nepremičnine.
Lastnik nepremičnine mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati nadomestilo v višini povečanja tržne vrednosti nepremičnine.
9. člen — Zemljiškoknjižno dovolilo
Lastnik nepremičnine ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, izrecno in nepogojno dovoljuje, da se na nepremičnini ________________ vknjiži stavbna pravica z vsebino iz 3. člena te pogodbe v korist imetnika stavbne pravice ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________.
Podpis lastnika nepremičnine na tem dovolilu mora biti overjen.
10. člen — Nastanek stavbne pravice
Stranki soglašata, da stavbna pravica nastane z vpisom v zemljiško knjigo. Do vpisa ta pogodba zavezuje samo pogodbeni stranki.
Za vpis stavbne pravice se odpre poseben zemljiškoknjižni vložek, pri katerem se vpiše imetnik stavbne pravice in poočiti zemljiška parcela, na kateri stavbna pravica obstaja.
Predlog za vknjižbo vloži imetnik stavbne pravice, ki nosi tudi stroške overitve podpisa in stroške vpisa v zemljiško knjigo, če se stranki ne dogovorita drugače.
11. člen — Davek
Davek na promet nepremičnin od odplačne ustanovitve stavbne pravice plača ustanovitelj, to je lastnik nepremičnine, po stopnji 2 % od doseženega plačila, ki ustreza tržni vrednosti stavbne pravice.
Napoved za odmero davka vloži zavezanec v 15 dneh po sklenitvi te pogodbe pri davčnem organu, na območju katerega nepremičnina leži.
12. člen — Končne določbe
Ta pogodba je sklenjena v pisni obliki in velja, ko jo podpišeta obe stranki. Pogodba ne vsebuje razveznega pogoja.
Morebitne spremembe in dopolnitve te pogodbe so veljavne samo v pisni obliki.
Morebitne spore iz te pogodbe stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, je pristojno stvarno pristojno sodišče po legi nepremičnine.
Pogodba je sestavljena v treh enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po enega, en izvod pa je namenjen vpisu v zemljiško knjigo. Sklenjena je v kraju ________________.
Kraj in datum: ________________, ________________
Lastnik nepremičnine
Imetnik stavbne pravice
Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.