Zemljiškoknjižni predlog za vpis lastninske pravice

Vloga, s katero zemljiškoknjižnemu sodišču predlagate vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini — v svojo korist ali v korist druge osebe. Predlog mora biti vložen elektronsko prek portala e-ZK, lahko pa ga za vknjižbo v svojo korist podate tudi na zapisnik pri sodišču. Ta obrazec je priprava besedila in pregled listin pred oddajo, ne vloga sama.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

1
Ta list ni vloga, ampak priprava
Zemljiškoknjižni predlog mora biti vložen elektronsko (125.a člen ZZK-1). Natisnjen dokument sodišču ni mogoče poslati po pošti ali elektronski pošti — pisno vloženi predlog sodišče zavrže. Ta obrazec je pripomoček: uredite podatke in preverite listine, preden jih vnesete v zaslonski obrazec na portalu e-ZK ali z njimi stopite na sodišče.
2
Najprej listina z overjenim podpisom
Podlaga za vknjižbo je zasebna listina z zemljiškoknjižnim dovolilom, notarski zapis ali sodna oziroma upravna odločba (40. člen ZZK-1). Na dovolilu mora biti overjen podpis osebe, katere pravica se prenaša (41. člen ZZK-1). Notar podpis overi šele ob dokazu o plačanem davku (15. člen ZDPN-2).
3
Predlog vloži notar ali vi sami elektronsko
Praviloma predlog vloži notar kot pooblaščenec; notar, ki je overil podpis, ga mora vložiti nemudoma, razen če stranke temu izrecno nasprotujejo (38.a člen ZZK-1). Sami ga lahko vložite prek portala e-ZK, če imate digitalno potrdilo z varnim elektronskim podpisom in varni elektronski predal (125.a člen, tretji odstavek).
4
Ali osebno na zapisnik pri sodišču
Predlog za vknjižbo lastninske pravice v svojo korist lahko podate na zapisnik pri zemljiškoknjižnem sodišču, na območju katerega leži nepremičnina. Sodišču morate izročiti vse listine in hkrati plačati sodno takso; uradna oseba za vas sestavi elektronski predlog in listine pretvori v elektronsko obliko (125.a člen, enajsti in dvanajsti odstavek). Ta pot je odprta samo za lastninsko pravico v svojo korist.
5
Po vložitvi: taksa v osmih dneh, listine v treh
Nalog za plačilo takse velja za vročenega ob vložitvi; če taksa ni plačana v osmih dneh, velja, da je vloga umaknjena (125.a člen, sedmi odstavek). Če ste predlog vložili sami, morate zasebno listino ali notarski zapis v treh delovnih dneh izročiti notarju in ga obvestiti o opravilni številki (142. člen, osmi odstavek).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 7

Pregled korakov

Sodišče in način vložitve

Več informacij

Navedba sodišča je obvezna sestavina predloga. Pri elektronski vložitvi zadeve med sodišča razporeja sistem e-ZK ne glede na lego nepremičnine; pri vložitvi na zapisnik pa morate na sodišče, na območju katerega nepremičnina leži.

Zemljiškoknjižno sodišče

Predlog bo vložen

Zakaj je to potrebno?

Elektronska vložitev je obvezna (125.a člen ZZK-1). Na zapisnik pri sodišču je mogoče podati samo predlog za vknjižbo lastninske pravice v svojo korist.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice

1. člen — Sodišče in predlagatelj

Zemljiškoknjižno sodišče: ________________.

Predlagatelj: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________.

Predlagatelj vlaga ta zemljiškoknjižni predlog ________________.

2. člen — Nepremičnina, na katero se predlog nanaša

Predlog se nanaša na naslednjo nepremičnino oziroma nepremičnine, označene z identifikacijskim znakom, s katerim so vpisane v zemljiško knjigo:

________________

3. člen — Zahtevek za vpis

Predlagatelj predlaga vpis ________________.

Predlagatelj predlaga, da zemljiškoknjižno sodišče pri nepremičnini iz 2. člena tega predloga dovoli in opravi vknjižbo lastninske pravice v korist osebe: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, in sicer do deleža ________________.

Vrsta vpisa, ki se predlaga, je vknjižba pridobitve lastninske pravice.

4. člen — Listine, ki so podlaga za zahtevani vpis

Podlaga za zahtevani vpis je ________________: ________________.

Podpis osebe, katere lastninska pravica se prenaša, je na zemljiškoknjižnem dovolilu overil ________________, pod opravilno številko ________________.

5. člen — Sodna taksa

Vrednost nepremičnine, pri kateri se zahteva vknjižba, znaša ________________ EUR. To je cena oziroma vrednost, navedena v listini o zavezovalnem pravnem poslu, na podlagi katere je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo.

Sodna taksa se odmeri po tarifni številki 91011 glede na to vrednost. Ob elektronski vložitvi sistem e-ZK izda nalog za plačilo, ki velja za vročenega ob vložitvi; rok za plačilo je osem dni, sicer velja, da je vloga umaknjena.

6. člen — Podrejeni zahtevek za predznambo

Če pogoji za vknjižbo niso izpolnjeni, predlagatelj predlaga predznambo lastninske pravice. Predlog za vknjižbo obsega podrejeni zahtevek za predznambo, razen če ga predlagatelj izrecno izključi.

7. člen — Kraj in datum

V ________________, dne ________________.

Kraj in datum

Podpis predlagatelja

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo

Ta natisnjeni list ni vloga. Zemljiškoknjižni predlog mora biti vložen elektronsko; če je vložen pisno, sodišče predlog zavrže in plombe sploh ne vpiše (125.a člen, prvi in šesti odstavek, ter 135. člen, četrti odstavek, ZZK-1).
Vlaganje predlogov po elektronski pošti ni dovoljeno. Elektronski predlog nastane v modulu eZK-opravila na portalu e-ZK, kjer se podatki vnesejo v zaslonski obrazec (10. in 11. člen Pravilnika o zemljiški knjigi).
Sodna taksa po tarifni številki 91011 se odmeri po vrednosti nepremičnine: pod 20.000 EUR znaša 5 EUR, od 20.000 do 32.000 EUR 20 EUR, od 32.000 do 41.000 EUR 40 EUR, od 41.000 do 70.000 EUR 60 EUR, od 70.000 do 300.000 EUR 80 EUR, nato po razredih navzgor do 5.000 EUR. Znižanje takse za 20 odstotkov zaradi elektronske vložitve v zemljiškoknjižnem postopku ne velja.
Pri vložitvi na zapisnik pri sodišču se poleg takse za predlog plača še taksa za pravno pomoč po tarifni številki 10401, ki znaša 40 odstotkov takse za postopek na podlagi te vloge.
Takse ni treba plačati med drugim za vpis na podlagi sklepa o dedovanju ali evropskega potrdila o dedovanju, za vpis v korist države ali občine ter za vknjižbo lastninske pravice na podlagi razdelitve solastnine ali skupne lastnine v korist prej vpisanih solastnikov (opomba 9.10, točka c, taksne tarife ZST-1).
Roka za vložitev predloga zakon ne določa, zamuda pa stane vrstni red: vpis učinkuje od trenutka, ko je sodišče prejelo predlog, in po tem trenutku se določi vrstni red pridobitve pravice (5. in 10. člen ZZK-1).
Notar, ki overi podpis na listini z zemljiškoknjižnim dovolilom, mora stranke poučiti, da bo predlog vložil nemudoma, razen če stranke temu izrecno nasprotujejo (38.a člen ZZK-1).
Papirnatega uradnega obrazca zemljiškoknjižnega predloga ni: Pravilnik o obrazcih zemljiškoknjižnih predlogov (Uradni list RS, št. 109/03) je prenehal veljati 1. maja 2011.
To je vzorec in ne pravni nasvet. Pri poslih večje vrednosti, pri solastnini in pri vpisih, ki niso vknjižba lastninske pravice, naj listino in predlog pregleda notar ali odvetnik.

Na kratko

Zemljiškoknjižni predlog mora biti vložen elektronsko; pisno vloženi predlog sodišče zavrže (Zakon o zemljiški knjigi, 125.a člen, prvi in šesti odstavek).
Praviloma predlog v imenu predlagatelja vloži notar kot njegov pooblaščenec (ZZK-1, 125.a člen, drugi odstavek).
Predlog lahko elektronsko vloži tudi predlagatelj sam, če ima digitalno potrdilo z varnim elektronskim podpisom in varni elektronski predal; poleg njega še odvetnik, nepremičninska družba, ki je posredovala pri poslu, in državno oziroma občinsko odvetništvo (ZZK-1, 125.a člen, tretji odstavek).
Predlog za vknjižbo lastninske pravice v svojo korist je mogoče podati tudi na zapisnik pri zemljiškoknjižnem sodišču, na območju katerega leži nepremičnina, če predlagatelj hkrati izroči vse listine in plača sodno takso (ZZK-1, 125.a člen, enajsti in dvanajsti odstavek).
Predlog mora obsegati navedbo sodišča, podatke o predlagatelju, identifikacijski znak nepremičnine, vrsto vpisa, navedbo listin in določen zahtevek za vpis (ZZK-1, 140. člen).
Kdor predlog vloži sam ali prek odvetnika ali nepremičninske družbe, mora zasebno listino oziroma notarski zapis v treh delovnih dneh po vložitvi izročiti notarju; če jih notar sodišču ne predloži v osmih delovnih dneh, sodišče predlog zavrže (ZZK-1, 142. člen, osmi odstavek, in 146. člen, tretji odstavek).
Sodna taksa se odmeri po vrednosti nepremičnine iz listine in znaša od 5 do 5.000 EUR (Zakon o sodnih taksah, 28. člen in tarifna številka 91011).
Če sodna taksa ni plačana v osmih dneh od vložitve, velja, da je vloga umaknjena (ZZK-1, 125.a člen, sedmi odstavek).

Pravne podlage in uradni viri

Členi tega predloga izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

Zakon o zemljiški knjigi, 125.a člen
Zemljiškoknjižni predlog mora biti vložen elektronsko in ga v imenu predlagatelja praviloma vloži notar. Sam lahko elektronsko vlaga tudi predlagatelj z digitalnim potrdilom in varnim elektronskim predalom, odvetnik, nepremičninska družba in državno oziroma občinsko odvetništvo. Predlog, vložen drugače, sodišče zavrže. Predlog za vknjižbo lastninske pravice v svojo korist je mogoče podati na zapisnik pri sodišču po legi nepremičnine. Sodno takso je treba plačati v osmih dneh, sicer velja, da je vloga umaknjena.
Zakon o zemljiški knjigi, 140. člen
Predlog mora obsegati navedbo sodišča, podatke o predlagatelju in njegovem zastopniku oziroma pooblaščencu, oznako predmeta z identifikacijskim znakom nepremičnine in vrsto vpisa, navedbo listin, ki so podlaga za vpis, ter določen zahtevek za vpis. Predlog za vknjižbo obsega podrejeni zahtevek za predznambo, razen če ga predlagatelj izrecno izključi.
Zakon o zemljiški knjigi, 128. člen
Upravičeni predlagatelj je vsak, ki ima pravni interes, da se opravi vpis. Kdor predlaga vpis v korist druge osebe, mora pravni interes izkazati.
Zakon o zemljiški knjigi, 24. in 25. člen
O fizični osebi se v zemljiško knjigo vpišejo ime in priimek, EMŠO in naslov stalnega prebivališča, o pravni osebi pa firma oziroma ime, sedež in poslovni naslov ter matična številka.
Zakon o zemljiški knjigi, 12. člen
Nepremičnine se v zemljiško knjigo vpisujejo z identifikacijskim znakom, kot je vpisan v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb.
Zakon o zemljiški knjigi, 40. člen
Določa listine, ki so lahko podlaga za vknjižbo: zasebno listino z zemljiškoknjižnim dovolilom, notarski zapis, pravnomočne sodne odločbe, sklep o dedovanju in druge odločbe.
Zakon o zemljiški knjigi, 41. člen in 33. člen
Na zemljiškoknjižnem dovolilu, ki je podlaga za vknjižbo, mora biti overjen podpis osebe, katere pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha. Notar mora ob overitvi preveriti pravilnost EMŠO oziroma matične številke pridobitelja in to navesti v overitveni klavzuli.
Zakon o zemljiški knjigi, 142. člen
Zasebna listina mora biti v izvirniku, druge javne listine v overjenem prepisu. Kadar predlog vloži predlagatelj sam, odvetnik ali nepremičninska družba, se zasebna listina in notarski zapis predlogu ne priložita; predlagatelj ju mora v treh delovnih dneh izročiti notarju, ta pa ju v nadaljnjih treh delovnih dneh pretvori, elektronsko podpiše in predloži sodišču.
Zakon o zemljiški knjigi, 146. člen
Sodišče predlog zavrže, če procesne predpostavke niso izpolnjene; pravila o nepopolnih vlogah se ne uporabljajo. Predlog zavrže tudi, če notar listin ne predloži v osmih delovnih dneh po vložitvi predloga.
Zakon o zemljiški knjigi, 38.a člen
Ob sestavi notarskega zapisa ali overitvi podpisa na listini z zemljiškoknjižnim dovolilom mora notar stranke poučiti, da bo zemljiškoknjižni predlog vložil nemudoma, razen če stranke temu izrecno nasprotujejo.
Zakon o zemljiški knjigi, 5. in 10. člen
Vpisi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis. Sodišče odloča o vpisih po vrstnem redu, ki se določi po trenutku prejema predloga.
Zakon o zemljiški knjigi, 134. in 135. člen
Plomba je pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek. Vpiše se po uradni dolžnosti ob prejemu predloga, ne vpiše pa se, če je predlog vložen v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom 125.a člena.
Zakon o sodnih taksah, 28. člen
V zemljiškoknjižnem postopku se vrednost nepremičnine, pri kateri se zahteva vknjižba lastninske pravice, določi kot cena ali vrednost, navedena v listini o zavezovalnem pravnem poslu, na podlagi katere je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, oziroma kot vrednost spornega predmeta pri vknjižbi na podlagi sodne odločbe.
Zakon o sodnih taksah, taksna tarifa, tarifna številka 91011
Taksa za postopek o predlogu za vknjižbo lastninske pravice se odmeri po vrednosti nepremičnine in znaša od 5 EUR pri vrednosti pod 20.000 EUR do 5.000 EUR pri najvišjih vrednostih. Znižanje takse za 20 odstotkov zaradi elektronske vložitve v tem postopku ne velja.
Zakon o sodnih taksah, taksna tarifa, tarifna številka 10401
Za sestavo vloge, ki se da ustno na zapisnik zunaj naroka, se plača 40 odstotkov takse, ki se plača za postopek na podlagi te vloge, največ 2.000 EUR.
Stvarnopravni zakonik, 49. člen
Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo.
Zakon o davku na promet nepremičnin, 15. člen
Brez dokaza, da je davek plačan oziroma da ga ni treba obračunati ali da pogodba ni predmet odmere, ni mogoče overiti podpisov na pogodbi o prenosu lastninske pravice na nepremičnini. Enako določa 17. člen Zakona o davku na dediščine in darila.
Pravilnik o zemljiški knjigi, 10., 11. in 14. člen
Za vložitev elektronskega predloga se uporabijo eZK-opravila na portalu e-ZK; uporabnik podatke vnese v zaslonski obrazec, o imetniku pravic pa vnese samo EMŠO oziroma matično številko, ostalo se prevzame iz uradnih evidenc. Sistem e-ZK sodno takso izračuna sam in izdela nalog za plačilo.

Pogosta vprašanja

Ali lahko zemljiškoknjižni predlog vložim na papirju?

Ne. Predlog mora biti vložen elektronsko; pisno vloženi predlog sodišče zavrže in pravila o nepopolnih vlogah se ne uporabljajo. Papirnati predlog je bil dopusten samo do 29. aprila 2011. Natisnjen dokument s tega portala je priprava podatkov za vnos v portal e-ZK ali za obisk sodišča.

Koliko stane vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo?

Sodna taksa se odmeri po vrednosti nepremičnine iz listine in znaša od 5 EUR do 5.000 EUR. Pri vrednosti pod 20.000 EUR znaša 5 EUR, med 20.000 in 32.000 EUR 20 EUR, med 32.000 in 41.000 EUR 40 EUR, med 41.000 in 70.000 EUR 60 EUR, med 70.000 in 300.000 EUR 80 EUR; višje vrednosti imajo svoje razrede do 5.000 EUR. Znižanje takse za 20 odstotkov zaradi elektronske vložitve v zemljiškoknjižnem postopku ne velja.

Ali obstaja uraden obrazec zemljiškoknjižnega predloga?

Papirnatega uradnega obrazca ni. Pravilnik o obrazcih zemljiškoknjižnih predlogov je prenehal veljati 1. maja 2011, danes pa vloga nastane kot zaslonski obrazec v modulu eZK-opravila na portalu e-ZK. Obvezne sestavine predloga so kljub temu določene z zakonom, v 140. členu ZZK-1.

Do kdaj moram po podpisu pogodbe vložiti predlog?

Zakon splošnega roka ne določa, zamuda pa stane vrstni red: vpis učinkuje od trenutka, ko je sodišče prejelo predlog, in po tem trenutku se določi tudi vrstni red pridobitve pravice. Notar, ki overi podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu, mora predlog vložiti nemudoma, razen če stranke temu izrecno nasprotujejo.

Ali mora biti podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen?

Da. Na zemljiškoknjižnem dovolilu, ki je podlaga za vknjižbo, mora biti overjen podpis osebe, katere pravica se prenaša. Notar mora ob overitvi preveriti tudi pravilnost EMŠO oziroma matične številke pridobitelja in listino, na podlagi katere jo je preveril, navesti v overitveni klavzuli.

Kdaj postanem lastnik nepremičnine?

Z vpisom v zemljiško knjigo, ne s podpisom pogodbe. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se zahteva vpis, ta pa učinkuje od trenutka, ko je sodišče prejelo predlog za vpis.

Ali moram pred vpisom plačati davek?

Da, sicer podpisov na pogodbi o prenosu lastninske pravice ni mogoče overiti. Brez dokaza o plačanem davku na promet nepremičnin oziroma o razlogih, zaradi katerih ga ni treba obračunati, notar overitve ne opravi; enako velja pri davku na dediščine in darila. Ker je overjen podpis pogoj za vpisno sposobno listino, davek nujno pride pred vpisom.

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena 8. september 2026. Več dokumentov v rubriki Zemljiška knjiga.