Preskoči na vsebino

Predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine

Predlog, s katerim zemljiškoknjižnemu sodišču predlagate, naj se ugotovi vsebina zemljiškoknjižnega dovolila, ki se je uničilo ali izgubilo, in naj se na tej podlagi vknjiži vaša lastninska pravica. Vložiti ga je mogoče samo skupaj z zemljiškoknjižnim predlogom za vknjižbo lastninske pravice v svojo korist ali v postopku odločanja o njem. Ta obrazec je priprava besedila in pregled prilog pred oddajo, ne vloga sama.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Ta list ni vloga, ampak priprava

    Zemljiškoknjižni predlog mora biti vložen elektronsko in pisno vloženega sodišče zavrže (125.a člen ZZK-1). Predlog za vzpostavitev listine je mogoče vložiti samo z isto vlogo ali v postopku o njem (tretji odstavek 234. člena). Natisnjen dokument je pripomoček: uredite navedbe in preglejte priloge, preden jih vnesete v zaslonski obrazec na portalu e-ZK ali z njimi stopite k notarju ali odvetniku.

  2. 2

    Najprej zemljiškoknjižni predlog, nato vzpostavitev

    Predlog za vzpostavitev listine je dopusten samo, če hkrati zahtevate vknjižbo lastninske pravice v svojo korist, in ne more biti vložen pred zemljiškoknjižnim predlogom (drugi odstavek 235. člena). Najpreprosteje je oboje v eni vlogi; če postopek o zemljiškoknjižnem predlogu že teče, vložite posebno vlogo in sodišče obravnavanje združi.

  3. 3

    Priložite, kar izkazuje izstavitev listine

    Zakon šteje pogoj za verjetno izkazan v dveh primerih: če priložite kopijo izgubljene listine ali če z overjenimi izjavami lastnikov sosednjih nepremičnin verjetno izkažete, da imate nepremičnino v lastniški posesti (peti odstavek 234. člena). Te listine morajo biti priložene predlogu (šesti odstavek).

  4. 4

    Sklep o začetku postopka in oklic

    Če so pogoji izpolnjeni, sodišče izda sklep o začetku postopka in ga vroči vam in zemljiškoknjižnemu lastniku, oklic pa objavi na portalu e-ZK (236. in 204. člen). Proti sklepu o začetku postopka ni posebne pritožbe; izpodbija se z ugovorom v postopku ali s pritožbo proti sklepu o dovolitvi vzpostavitve.

  5. 5

    Mesec za ugovore, nato sklep in vpis

    Imetniki pravic lahko ugovor vložijo v enem mesecu od objave oklica (4. točka 237. člena in četrti odstavek 238. člena). Če ugovora ni ali je zavržen oziroma zavrnjen, sodišče dovoli vzpostavitev listine in s tem istim sklepom tudi vknjižbo lastninske pravice v vašo korist (241. člen).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 7

Pregled korakov

Sodišče in zadeva

Zakaj je to potrebno?

Navedba sodišča je obvezna sestavina predloga (140. člen ZZK-1).

Predlog se vlaga
Zakaj je to potrebno?

Vzpostavitev listine je mogoče zahtevati samo na eno od teh dveh poti (tretji odstavek 234. člena ZZK-1).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine

1. člen — Sodišče in predlagatelj

________________

Predlagatelj: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________.

Pooblaščenec predlagatelja: ________________.

2. člen — Nepremičnina

Predlog se nanaša na naslednjo nepremičnino: ________________.

Vknjižba lastninske pravice se zahteva za delež ________________.

Kot lastnik je v zemljiški knjigi vpisan ________________.

3. člen — Listina, katere vzpostavitev se zahteva

Listina, katere vzpostavitev se s tem predlogom zahteva, je ________________ z dne ________________.

Listino je izstavil ________________, izstavljena pa je bila v korist ________________.

Podpis na listini je bil overjen: ________________.

Vsebina listine je bila naslednja: ________________

4. člen — Dejstva o izstavitvi listine

Predlagatelj navaja naslednja dejstva o izstavitvi listine: ________________

Iz navedenih dejstev verjetno izhaja, da je bilo v korist predlagatelja oziroma njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice.

5. člen — Dejstva o uničenju oziroma izgubi listine

Predlagatelj navaja naslednja dejstva o uničenju oziroma izgubi listine: ________________

Listina zato ni več na voljo in je ni mogoče priložiti zemljiškoknjižnemu predlogu.

6. člen — Priloge

Predlogu so priložene naslednje listine: ________________

7. člen — Zahtevek

Predlagatelj predlaga, da zemljiškoknjižno sodišče izda sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, opisane v tem predlogu, in objavi oklic o začetku postopka.

Predlagatelj predlaga, da sodišče po poteku roka za ugovor dovoli vzpostavitev te zemljiškoknjižne listine in s tem istim sklepom dovoli vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini ________________, za delež ________________, v korist predlagatelja ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________.

8. člen — Kraj in datum

________________, ________________

Kraj in datum

Podpis predlagatelja

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Zemljiškoknjižni predlog mora biti vložen elektronsko; pisno vloženega sodišče zavrže in pravila o nepopolnih vlogah se ne uporabljajo (125.a člen ZZK-1). Natisnjen dokument je priprava vsebine, ne vloga.
  • Predlog za vzpostavitev listine ni dopusten sam zase: sodišče ga zavrže kot nedovoljen, če hkrati z zemljiškoknjižnim predlogom ne zahtevate vknjižbe lastninske pravice v svojo korist ali če je vložen pred njim (drugi odstavek 235. člena ZZK-1).
  • Oklic o začetku postopka se objavi na portalu e-ZK in od te objave teče enomesečni rok za ugovor (tretji in četrti odstavek 204. člena, 4. točka 237. člena in četrti odstavek 238. člena ZZK-1).
  • Pavšala za objavo oklica zakon ne zahteva več: peti in šesti odstavek 234. člena ter drugi odstavek 236. člena so bili črtani z ZZK-1C (Uradni list RS, št. 25/11). Sodna taksa se plača za zemljiškoknjižni predlog in se odmeri po vrednosti nepremičnine (28. člen in tarifna številka 91011 Zakona o sodnih taksah).
  • Če ugovor vloži zemljiškoknjižni lastnik, sodišče predlog zavrne, navedb v ugovoru pa mu ni treba dokazovati; izstavitev listine lahko predlagatelj nato zahteva v pravdi (240. člen ZZK-1).
  • Lastninska pravica se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo (49. člen SPZ). Vpis, dovoljen s sklepom o dovolitvi vzpostavitve listine, je mogoče izpodbijati s tožbo (242. člen ZZK-1).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za ta predlog ni; ker gre za postopek, v katerem se ugotavlja vsebina izgubljene listine, je pregled pri notarju ali odvetniku smiseln.

Predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine

1. člen — Sodišče in predlagatelj

________________

Predlagatelj: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________.

Pooblaščenec predlagatelja: ________________.

2. člen — Nepremičnina

Predlog se nanaša na naslednjo nepremičnino: ________________.

Vknjižba lastninske pravice se zahteva za delež ________________.

Kot lastnik je v zemljiški knjigi vpisan ________________.

3. člen — Listina, katere vzpostavitev se zahteva

Listina, katere vzpostavitev se s tem predlogom zahteva, je ________________ z dne ________________.

Listino je izstavil ________________, izstavljena pa je bila v korist ________________.

Podpis na listini je bil overjen: ________________.

Vsebina listine je bila naslednja: ________________

4. člen — Dejstva o izstavitvi listine

Predlagatelj navaja naslednja dejstva o izstavitvi listine: ________________

Iz navedenih dejstev verjetno izhaja, da je bilo v korist predlagatelja oziroma njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice.

5. člen — Dejstva o uničenju oziroma izgubi listine

Predlagatelj navaja naslednja dejstva o uničenju oziroma izgubi listine: ________________

Listina zato ni več na voljo in je ni mogoče priložiti zemljiškoknjižnemu predlogu.

6. člen — Priloge

Predlogu so priložene naslednje listine: ________________

7. člen — Zahtevek

Predlagatelj predlaga, da zemljiškoknjižno sodišče izda sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, opisane v tem predlogu, in objavi oklic o začetku postopka.

Predlagatelj predlaga, da sodišče po poteku roka za ugovor dovoli vzpostavitev te zemljiškoknjižne listine in s tem istim sklepom dovoli vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini ________________, za delež ________________, v korist predlagatelja ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________.

8. člen — Kraj in datum

________________, ________________

Kraj in datum

Podpis predlagatelja

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine se začne, če predlagatelj verjetno izkaže, da je bilo v njegovo korist ali v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice, in da se je ta listina uničila ali izgubila (Zakon o zemljiški knjigi, 234. člen, prvi odstavek).
  • Predlog lahko vloži samo oseba, v korist katere bi bilo mogoče dovoliti vknjižbo lastninske pravice, če bi lahko predložila izgubljeno listino (ZZK-1, 234. člen, drugi odstavek).
  • Vzpostavitev listine je mogoče zahtevati samo z isto vlogo, ki obsega tudi zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice v svojo korist, ali s posebno vlogo, vloženo v postopku odločanja o tem predlogu; predlog, vložen prej ali brez njega, sodišče zavrže kot nedovoljen (ZZK-1, 234. člen, tretji odstavek, in 235. člen, drugi odstavek).
  • V predlogu je treba navesti podatke o vsebini izgubljene listine, o osebi, ki jo je izstavila, in o osebi, v korist katere je bila izstavljena, ter dejstva, iz katerih verjetno izhaja, da je bila listina izstavljena in da se je uničila ali izgubila (ZZK-1, 234. člen, četrti odstavek).
  • Da je bila listina izstavljena, šteje za verjetno izkazano, če predlagatelj priloži kopijo te listine ali če verjetno izkaže, da ima nepremičnino v lastniški posesti, in sicer z overjenimi izjavami lastnikov sosednjih nepremičnin (ZZK-1, 234. člen, peti in šesti odstavek).
  • Sodišče o začetku postopka izda sklep in objavi oklic na portalu e-ZK; imetniki pravic lahko v enem mesecu od objave oklica vložijo ugovor (ZZK-1, 236. člen, 237. člen, 4. točka, 238. člen, četrti odstavek, in 204. člen, tretji in četrti odstavek).
  • Če ugovor vloži zemljiškoknjižni lastnik in navede, da listina ni bila izstavljena ali da jo ima v posesti, navedb ni treba dokazovati in sodišče predlog zavrne; predlagatelj lahko izstavitev listine nato zahteva v pravdi (ZZK-1, 240. člen).
  • S sklepom o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine sodišče hkrati dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja (ZZK-1, 241. člen, tretji odstavek).

Pravne podlage in uradni viri

Členi tega predloga izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 234. člen

    Postopek se začne, če predlagatelj verjetno izkaže, da je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice, in da se je ta listina uničila oziroma izgubila, ter če so izpolnjeni drugi pogoji za vknjižbo. Predlog lahko vloži samo oseba, v korist katere bi bilo mogoče dovoliti vknjižbo, zahteva pa se lahko samo z isto vlogo kot zemljiškoknjižni predlog ali s posebno vlogo v postopku o njem. V predlogu je treba navesti podatke o vsebini listine, o izstavitelju in o osebi, v korist katere je bila izstavljena, ter dejstva o izstavitvi in izgubi. Izstavitev listine šteje za verjetno izkazano s priloženo kopijo listine ali z overjenimi izjavami lastnikov sosednjih nepremičnin o lastniški posesti; te listine morajo biti priložene predlogu. Določbe razdelka se smiselno uporabljajo tudi za vzpostavitev druge listine, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske ali druge stvarne pravice.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 235. člen

    Sodišče zavrže predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine kot nedovoljen, če predlagatelj hkrati z zemljiškoknjižnim predlogom ne zahteva vknjižbe lastninske pravice v svojo korist ali če je predlog za vzpostavitev vložen pred tem zemljiškoknjižnim predlogom. Če je vložen po njem, sodišče obravnavanje obeh predlogov po uradni dolžnosti združi v isti postopek.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 236. člen

    Če predloga ni zavrglo, sodišče izda sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, kadar so izpolnjeni drugi pogoji za vknjižbo lastninske pravice razen pogoja glede izgubljene listine in kadar je izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 234. člena. Sklep se vroči zemljiškoknjižnemu lastniku in predlagatelju. Če pogoji niso izpolnjeni, sodišče hkrati zavrne predlog za vzpostavitev in zemljiškoknjižni predlog.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 237. člen

    Oklic o začetku postopka mora obsegati identifikacijski znak nepremičnine in druge podatke o njej iz zemljiške knjige, podatke o vsebini listine, katere vzpostavitev se zahteva, in o njenem izstavitelju ter o osebi, v korist katere je bila izstavljena, podatke o osebi, v korist katere se zahteva vknjižba, in poziv imetnikom pravic, da v enem mesecu od objave oklica z ugovorom izpodbijajo pravilnost oziroma popolnost teh podatkov ali druge pogoje za vknjižbo.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 238. člen

    Ugovor lahko vloži oseba, ki dokaže pogoje za vknjižbo lastninske pravice v svojo korist, oseba, ki dokaže pogoje za vknjižbo druge stvarne pravice proti osebi, v korist katere je bila listina izstavljena, in ima zato v posesti njen izvirnik, zemljiškoknjižni lastnik in oseba, ki je v predlogu navedena kot izstavitelj listine. Ugovor je treba vložiti v enem mesecu od objave oklica.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 240. člen

    Zemljiškoknjižni lastnik lahko z ugovorom izpodbija, da listina ni bila izstavljena oziroma da je v njegovi posesti ali v posesti osebe, ki jo hrani zanj, ker še niso izpolnjeni pogoji za njeno izročitev. Navedb v takem ugovoru ni treba dokazovati. Sodišče v tem primeru zavrne predlog za vzpostavitev listine in zemljiškoknjižni predlog, predlagatelj pa lahko zahtevek za izstavitev listine uveljavlja v pravdi.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 241. člen

    Sodišče dovoli vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, če ugovor ni bil vložen, če je bil zavržen ali če je bil zavrnjen. Izrek sklepa mora obsegati podatke o vsebini listine, o njenem izstavitelju in o osebi, v korist katere je bila izstavljena. S tem sklepom sodišče hkrati dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 242. člen

    Za izpodbijanje vpisa, dovoljenega s sklepom o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, se smiselno uporablja 228. člen zakona o tožbi za izpodbijanje vpisa; rok za vložitev tožbe teče od izdaje sklepa.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 204. člen

    O začetku posebnega zemljiškoknjižnega postopka se udeleženci obvestijo z oklicem. Oklic se objavi na portalu e-ZK. Rok, ki po zakonu teče od objave oklica, teče od objave na portalu e-ZK.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 125.a člen

    Zemljiškoknjižni predlog mora biti vložen elektronsko in ga v imenu predlagatelja praviloma vloži notar. Sam ga lahko vloži tudi predlagatelj z digitalnim potrdilom z varnim elektronskim podpisom in varnim elektronskim predalom, poleg njega pa odvetnik, nepremičninska družba, ki je posredovala pri poslu, ter državno ali občinsko odvetništvo. Kdor je predlog vložil sam, mora elektronsko vložiti vse nadaljnje vloge. Predlog, vložen drugače, sodišče zavrže. Nalog za plačilo sodne takse velja za vročen ob elektronski vložitvi; če taksa ni plačana v osmih dneh, velja, da je vloga umaknjena. Predlog za vknjižbo lastninske pravice v svojo korist je mogoče podati tudi na zapisnik pri zemljiškoknjižnem sodišču, na območju katerega so nepremičnine, če predlagatelj izroči vse listine in hkrati plača sodno takso.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 125.c člen

    Udeleženec, ki je predlog vložil na zapisnik pri sodišču, in udeleženec, ki ga v postopku ne zastopa notar, odvetnik, nepremičninska družba ali državno oziroma občinsko odvetništvo, vloži ugovor, pritožbo ali drugo vlogo, razen zemljiškoknjižnega predloga, pisno na naslov centralnega vložišča za zemljiškoknjižne zadeve pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Na prvi strani vloge morata biti navedena opravilna številka zadeve in vidna oznaka, da gre za vlogo v zemljiškoknjižnem postopku.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 140. člen

    Zemljiškoknjižni predlog mora obsegati navedbo sodišča, podatke o predlagatelju in njegovem morebitnem zakonitem zastopniku oziroma pooblaščencu, oznako predmeta predloga z identifikacijskim znakom nepremičnine in vrsto vpisa, navedbo listin, ki so podlaga za vpis, ter določen zahtevek za vpis z navedbo identifikacijskega znaka nepremičnine ter vrste in vsebine vpisa.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 24. in 25. člen

    O fizični osebi se v zemljiško knjigo vpišejo ime in priimek, EMŠO in naslov stalnega prebivališča, o pravni osebi pa firma oziroma ime, sedež in poslovni naslov ter matična številka.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 36. člen

    Če zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim se dovoljuje vpis pridobitve stvarne pravice na podlagi pravnega posla, ni vsebovano že v listini o tem pravnem poslu, mora biti dovolilu priložena tudi listina o pravnem poslu.

  • Zakon o sodnih taksah, 28. člen

    V zemljiškoknjižnem postopku se vrednost predmeta za vknjižbo ali predznambo lastninske pravice določi po vrednosti nepremičnine, ki je predmet vpisa.

  • Zakon o sodnih taksah, taksna tarifa, tarifna številka 91011

    Za vknjižbo ali predznambo lastninske pravice v postopku pred sodiščem prve stopnje se taksa odmeri po vrednosti nepremičnine, s količnikom 0,3.

  • Stvarnopravni zakonik, 49. člen

    Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo.

Pogosta vprašanja

Kdaj se uporabi predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine?

Kadar se je zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega bi bila vknjižena vaša lastninska pravica, uničilo ali izgubilo. Sodišče v tem postopku ugotovi vsebino izgubljene listine in na tej podlagi dovoli vknjižbo. Postopek ni namenjen primerom, v katerih dovolilo nikoli ni bilo izstavljeno — takrat je pot tožba, s katero se zahteva izstavitev dovolila.

Ali lahko ta predlog vložim sam, brez zemljiškoknjižnega predloga?

Ne. Sodišče ga zavrže kot nedovoljen, če hkrati z zemljiškoknjižnim predlogom ne zahtevate vknjižbe lastninske pravice v svojo korist ali če je predlog za vzpostavitev listine vložen pred zemljiškoknjižnim predlogom. Vložite ga torej z isto vlogo kot zemljiškoknjižni predlog ali kot posebno vlogo v postopku, ki o tem predlogu že teče; v drugem primeru sodišče obravnavanje obeh predlogov po uradni dolžnosti združi.

Koliko stane postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine?

Sodna taksa se plača za zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice in se odmeri po vrednosti nepremičnine, ki je predmet vpisa. Pavšala za objavo oklica zakon od 1. maja 2011 ne zahteva več — določbe o njem so bile črtane z ZZK-1C. Nalog za plačilo takse velja za vročen ob elektronski vložitvi; če taksa ni plačana v osmih dneh, velja, da je vloga umaknjena.

Kakšen rok imajo drugi, da predlogu ugovarjajo?

En mesec od objave oklica o začetku postopka na portalu e-ZK. Ugovor lahko vloži oseba, ki dokaže, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v njeno korist, oseba, ki ima izvirnik izgubljene listine in dokaže pogoje za vknjižbo druge stvarne pravice, zemljiškoknjižni lastnik in oseba, ki je v predlogu navedena kot izstavitelj listine.

Kaj se zgodi, če zemljiškoknjižni lastnik nasprotuje?

Sodišče zavrne predlog za vzpostavitev listine in zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo. Zemljiškoknjižni lastnik lahko z ugovorom izpodbija, da listina ni bila izstavljena ali da je v njegovi posesti, ker še niso izpolnjeni pogoji za njeno izročitev, in teh navedb mu ni treba dokazovati. Svoj zahtevek za izstavitev listine lahko predlagatelj nato uveljavlja v pravdi.

Kako verjetno izkažem, da je bilo dovolilo res izstavljeno?

Z eno od dveh poti, ki ju zakon izrecno šteje za zadostni: priložite kopijo izgubljene listine ali pa overjene izjave lastnikov sosednjih nepremičnin, da imate nepremičnino v lastniški posesti. Listine, s katerimi to izkazujete, morajo biti priložene predlogu.

Ali obstaja uraden obrazec in ali ga lahko pošljem po pošti?

Uradnega obrazca ni, vsebino predloga pa določa četrti odstavek 234. člena ZZK-1. Zemljiškoknjižni predlog mora biti vložen elektronsko in pisno vloženega sodišče zavrže; praviloma ga vloži notar, lahko pa ga sami vložite prek portala e-ZK, če imate digitalno potrdilo z varnim elektronskim podpisom in varni elektronski predal. Udeleženec, ki predlog vloži na zapisnik pri sodišču in ga v postopku nihče ne zastopa, nadaljnje vloge pošilja pisno na naslov centralnega vložišča za zemljiškoknjižne zadeve pri Okrajnem sodišču v Ljubljani.

Kdaj postanem lastnik nepremičnine?

Z vpisom v zemljiško knjigo, ne z izdajo sklepa o vzpostavitvi listine. S sklepom o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine sodišče hkrati dovoli vknjižbo lastninske pravice v vašo korist, za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom pa se zahteva prav ta vpis. Vpis, dovoljen s tem sklepom, je mogoče izpodbijati s tožbo.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Zemljiška knjiga.