Zemljiškoknjižni predlog za zaznambo vrstnega reda

Predlog, s katerim lastnik nepremičnine ali hipotekarni upnik zemljiškoknjižnemu sodišču predlaga vpis zaznambe vrstnega reda — torej rezervacijo mesta v vrstnem redu za pridobitev lastninske pravice, hipoteke, stavbne pravice ali etažne lastnine, ki bo vpisana pozneje. Podpis na predlogu mora biti overjen, predlog pa v imenu predlagatelja elektronsko vloži notar.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

1
Najprej preverite, ali bi bil vpis sploh dovoljen
Zaznamba vrstnega reda se dovoli le, če bi bila po stanju vpisov v zemljiški knjigi dovoljena vknjižba pridobitve oziroma izbrisa pravice, katere vrstni red se z zaznambo varuje (četrti odstavek 69. člena ZZK-1). Vknjižena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve je ovira za zaznambo vrstnega reda, prav tako začetek stečajnega postopka proti lastniku.
2
Izpolnite predlog in podpis overite pri notarju
Zaznambo za pridobitev lastninske pravice ali hipoteke predlaga lastnik nepremičnine, zaznambo za prenos ali izbris hipoteke pa hipotekarni upnik; v obeh primerih mora biti podpis na pisnem predlogu overjen (prvi in tretji odstavek 69. člena ZZK-1). Pri zaznambi za pridobitev hipoteke v predlog obvezno vpišite najvišji znesek terjatve.
3
Predlog elektronsko vloži notar
Predlog za vpis zaznambe vrstnega reda mora biti vložen elektronsko in ga mora v imenu predlagatelja vložiti notar (drugi in tretji odstavek 125.a člena ZZK-1). Notar, ki je podpis overil, je za vložitev pooblaščen po zakonu in pooblastila ni treba priložiti (tretji odstavek 128. člena ZZK-1). Elektronskemu predlogu priloži elektronsko kopijo izvirnika tega pisnega predloga.
4
Po vpisu tečeta rok in pravica razpolaganja
Zaznamba velja eno leto od dneva vpisa v zemljiško knjigo, pri etažni lastnini tri leta (71. člen in tretji odstavek 76. člena ZZK-1). Z vpisom pridobite pravico razpolagati z zaznamovanim vrstnim redom, in sicer prek skrbniškega notarja (70. člen ZZK-1). Vknjižbo v zaznamovanem vrstnem redu je treba predlagati pred iztekom roka (74. člen ZZK-1).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 5

Pregled korakov

Sodišče in vrsta zaznambe

Več informacij

Predlog mora obsegati navedbo sodišča in vrsto vpisa, ki se predlaga (140. člen ZZK-1).

Zemljiškoknjižno sodišče

Zaznamba vrstnega reda za

Zakaj je to potrebno?

Zaznambo za pridobitev lastninske pravice, hipoteke, stavbne pravice ali etažne lastnine predlaga lastnik, zaznambo za prenos ali izbris hipoteke pa hipotekarni upnik (69. člen ZZK-1).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Zemljiškoknjižni predlog za vpis zaznambe vrstnega reda

1. člen — Sodišče, predlagatelj in vrsta vpisa

Zemljiškoknjižnemu sodišču: ________________.

Predlagatelj: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________.

Vrsta vpisa, ki se predlaga: vpis zaznambe vrstnega reda za ________________.

2. člen — Nepremičnina, na katero se predlog nanaša

Predlog se nanaša na naslednjo nepremičnino: ________________.

Delež, na katerega se predlog nanaša: ________________.

3. člen — Izjava o lastništvu

Predlagatelj je lastnik nepremičnine iz 2. člena tega predloga, kot je lastninska pravica vpisana v zemljiški knjigi.

4. člen — Zahtevek za vpis

Predlagatelj predlaga, da zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis zaznambe vrstnega reda za ________________ pri nepremičnini iz 2. člena tega predloga, in sicer glede deleža ________________.

Predlagatelj predlaga, da sodišče o predlogu odloči in zaznambo vpiše v vrstnem redu, ki ga ima ta predlog po trenutku, ko ga je sodišče prejelo.

5. člen — Pravna podlaga predloga

Zaznamba vrstnega reda varuje vrstni red pridobitve oziroma izbrisa pravice, katere vpis bo predlagan pozneje, s trenutkom, od katerega ta zaznamba učinkuje (68. člen Zakona o zemljiški knjigi).

Zaznamba vrstnega reda se dovoli, če bi bila po stanju vpisov v zemljiški knjigi dovoljena vknjižba pridobitve oziroma izbrisa pravice, katere vrstni red se s to zaznambo varuje (četrti odstavek 69. člena Zakona o zemljiški knjigi).

6. člen — Listine, ki so podlaga za vpis

Podlaga za zahtevani vpis je ta pisni predlog, na katerem je podpis predlagatelja overjen.

Notar elektronskemu predlogu priloži elektronsko kopijo izvirnika tega pisnega predloga, izvirnik pa hrani po pravilih o hrambi listin, ki so podlaga za zemljiškoknjižni vpis.

7. člen — Vložitev predloga

Predlagatelj predlaga, da ta predlog v njegovem imenu elektronsko vloži notar ________________.

Pooblastila ni treba priložiti: šteje se, da je notar, ki je overil podpis na zemljiškoknjižnem predlogu za zaznambo vrstnega reda, pooblaščen vložiti predlog v imenu stranke.

8. člen — Kraj, datum in podpis

V ________________, dne ________________.

Podpis predlagatelja na tem predlogu mora biti overjen.

Predlagatelj

Overitev podpisa

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo

Ta natisnjen list ni vloga. Predlog za vpis zaznambe vrstnega reda mora biti vložen elektronsko in ga mora v imenu predlagatelja vložiti notar; izjema, po kateri lahko predlog vloži predlagatelj sam, odvetnik ali nepremičninska družba, za ta predlog ne velja (drugi in tretji odstavek 125.a člena ZZK-1). Natisnjen dokument je pisni predlog z overjenim podpisom, ki ga notar pretvori v elektronsko kopijo in priloži elektronskemu predlogu (peti odstavek 69. člena ZZK-1).
Pisno vloženi zemljiškoknjižni predlog sodišče zavrže in pravila o nepopolnih vlogah se zanj ne uporabljajo (šesti odstavek 125.a člena ZZK-1).
Zaznamba vrstnega reda neha veljati z iztekom enega leta od dneva njenega vpisa v zemljiško knjigo (71. člen ZZK-1); zaznamba vrstnega reda za pridobitev etažne lastnine z iztekom treh let od dneva vpisa (tretji odstavek 76. člena ZZK-1).
Vknjižbo ali predznambo v zaznamovanem vrstnem redu je treba predlagati pred iztekom roka veljavnosti zaznambe, predlogu pa mora biti priložena izjava skrbniškega notarja (74. člen ZZK-1). Enaka izjava je potrebna za izbris zaznambe pred iztekom roka (prvi odstavek 72. člena ZZK-1).
Sodna taksa za postopek o predlogu za vpis zaznambe znaša 25 EUR (tarifna številka 91014 taksne tarife Zakona o sodnih taksah). Nalog za plačilo se izda ob elektronski vložitvi; če taksa ni plačana v osmih dneh od vročitve naloga, velja, da je vloga umaknjena (sedmi odstavek 125.a člena ZZK-1).
To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca pisnega predloga ni — obvezne sestavine določata 140. in 69. člen ZZK-1, elektronska vloga pa nastane kot zaslonski obrazec v modulu eZK-opravila na portalu e-ZK (10. in 11. člen Pravilnika o zemljiški knjigi). Pri poslih večje vrednosti naj besedilo pregleda notar ali odvetnik.

Na kratko

Zaznamba vrstnega reda varuje vrstni red pridobitve lastninske pravice oziroma pridobitve, prenosa ali izbrisa hipoteke, katere vpis bo predlagan pozneje, s trenutkom, od katerega učinkuje zaznamba (Zakon o zemljiški knjigi, 68. člen).
Zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice ali hipoteke sodišče dovoli na podlagi predloga lastnika nepremičnine, na katerem je podpis lastnika overjen (ZZK-1, 69. člen, prvi odstavek).
V predlogu za zaznambo vrstnega reda za pridobitev hipoteke mora biti naveden najvišji znesek terjatve, ki bo s to hipoteko zavarovan (ZZK-1, 69. člen, drugi odstavek).
Zaznambo vrstnega reda za prenos ali za izbris hipoteke sodišče dovoli na podlagi predloga hipotekarnega upnika z overjenim podpisom (ZZK-1, 69. člen, tretji odstavek).
Predlog za vpis zaznambe vrstnega reda mora biti vložen elektronsko in ga mora v imenu predlagatelja vložiti notar; izjema, po kateri lahko predlog vloži predlagatelj sam, odvetnik ali nepremičninska družba, za ta predlog ne velja (ZZK-1, 125.a člen, drugi in tretji odstavek).
Zaznamba vrstnega reda neha veljati z iztekom enega leta od dneva njenega vpisa v zemljiško knjigo, zaznamba vrstnega reda za pridobitev etažne lastnine pa z iztekom treh let (ZZK-1, 71. člen in 76. člen, tretji odstavek).
Zaznamba vrstnega reda ni ovira za nadaljnje vpise; ti učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pravice v zaznamovanem vrstnem redu (ZZK-1, 73. člen).
Sodna taksa za postopek o predlogu za vpis zaznambe znaša 25 EUR (Zakon o sodnih taksah, taksna tarifa, tarifna številka 91014).

Pravne podlage in uradni viri

Členi tega predloga izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

Zakon o zemljiški knjigi, 68. člen
Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice in za pridobitev oziroma prenos hipoteke varuje vrstni red pridobitve te pravice, zaznamba vrstnega reda za izbris hipoteke pa vrstni red izbrisa. Zaznamba za prenos oziroma izbris hipoteke se vpiše pri hipoteki, na katero se nanaša. Za zaznambo vrstnega reda za pridobitev stavbne pravice se smiselno uporabljajo določbe o zaznambi vrstnega reda za pridobitev hipoteke.
Zakon o zemljiški knjigi, 69. člen
Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice in za pridobitev hipoteke se dovoli na podlagi predloga lastnika nepremičnine z overjenim podpisom, zaznamba za prenos oziroma izbris hipoteke pa na podlagi predloga hipotekarnega upnika z overjenim podpisom. V predlogu za pridobitev hipoteke mora biti naveden najvišji znesek terjatve. Zaznamba se dovoli, če bi bila po stanju vpisov dovoljena vknjižba pridobitve oziroma izbrisa pravice, katere vrstni red se varuje. Notar elektronskemu predlogu priloži elektronsko kopijo izvirnika pisnega predloga, izvirnik pa hrani.
Zakon o zemljiški knjigi, 70. člen
Z vpisom zaznambe vrstnega reda pridobi predlagatelj pravico razpolagati z zaznamovanim vrstnim redom. Razpolaga z izjavo, ki jo da notarju, ki je v njegovem imenu vložil elektronski predlog (skrbniški notar); ta o prejemu izjave sestavi notarski zapisnik.
Zakon o zemljiški knjigi, 71. člen
Zaznamba vrstnega reda neha veljati z iztekom enega leta od dneva njenega vpisa v zemljiško knjigo. Pri vpisu zaznambe se v zemljiško knjigo vpiše tudi dan, ko neha veljati.
Zakon o zemljiški knjigi, 72. člen
Pred iztekom roka veljavnosti je izbris zaznambe vrstnega reda dovoljen samo, če je predlogu za izbris priložena izjava skrbniškega notarja. Po izteku roka zemljiškoknjižno sodišče izbris dovoli po uradni dolžnosti.
Zakon o zemljiški knjigi, 73. člen
Zaznamba vrstnega reda ni ovira za nadaljnje vpise. Vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba, učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pravice v zaznamovanem vrstnem redu.
Zakon o zemljiški knjigi, 74. člen
Vknjižbo oziroma predznambo v zaznamovanem vrstnem redu je treba predlagati pred iztekom roka veljavnosti zaznambe; predlogu mora biti priložena izjava skrbniškega notarja. Dovoljena vknjižba učinkuje od trenutka, od katerega je učinkovala zaznamba vrstnega reda.
Zakon o zemljiški knjigi, 76. člen
Zaznamba vrstnega reda za pridobitev etažne lastnine varuje vrstni red pridobitve etažne lastnine na vseh posameznih delih objekta in neha veljati z iztekom treh let od dneva njenega vpisa v zemljiško knjigo.
Zakon o zemljiški knjigi, 125.a člen
Zemljiškoknjižni predlog mora biti vložen elektronsko in ga mora v imenu predlagatelja vložiti notar. Izjema, po kateri lahko predlog vloži predlagatelj sam, odvetnik, nepremičninska družba ali državno oziroma občinsko odvetništvo, ne velja za predlog za vpis zaznambe vrstnega reda in za predlog za predznambo ali vknjižbo v zaznamovanem vrstnem redu. Predlog, vložen drugače, sodišče zavrže. Sodna taksa mora biti plačana v osmih dneh od vročitve naloga, sicer velja, da je vloga umaknjena.
Zakon o zemljiški knjigi, 128. člen
Zemljiškoknjižni predlog lahko vloži vsak, ki ima pravni interes za vpis. Šteje se, da je notar, ki je overil podpis na zemljiškoknjižnem predlogu za zaznambo vrstnega reda, pooblaščen vložiti ta predlog v imenu stranke; pooblastila ni treba priložiti.
Zakon o zemljiški knjigi, 140. člen
Predlog mora obsegati navedbo sodišča, podatke o predlagatelju in njegovem morebitnem zastopniku oziroma pooblaščencu, oznako predmeta predloga z identifikacijskim znakom nepremičnine in vrsto vpisa, navedbo listin, ki so podlaga za vpis, ter določen zahtevek za vpis. Kadar se zahteva zaznamba, ki se opravi v korist določene osebe, mora zahtevek obsegati tudi podatke o tej osebi.
Zakon o zemljiški knjigi, 142. člen
Predlagatelj mora notarju izročiti listine, ki so podlaga za zahtevani vpis; zasebna listina mora biti v izvirniku. Notar jih ob vložitvi predloga pretvori v elektronsko obliko, podpiše s svojim varnim elektronskim podpisom in priloži predlogu, izvirnike pa obdrži v hrambi.
Zakon o zemljiški knjigi, 12. člen
Nepremičnine se v zemljiško knjigo vpisujejo z identifikacijskim znakom.
Zakon o zemljiški knjigi, 24. in 25. člen
O imetniku pravice, ki je fizična oseba, se vpišejo ime in priimek, EMŠO in naslov stalnega prebivališča; o pravni osebi firma oziroma ime, sedež in poslovni naslov ter enolična identifikacijska številka.
Zakon o sodnih taksah, taksna tarifa, tarifna številka 91014
Taksa za postopek o predlogu za vpis zaznambe znaša 25 EUR. Če predlagatelj z istim predlogom zahteva vpise pri več nepremičninah in je kumulacija dovoljena, se plača samo ena taksa.
Pravilnik o zemljiški knjigi, 10., 11. in 21. člen
Elektronski predlog se sestavi tako, da uporabnik na portalu e-ZK izbere ustrezno eZK-opravilo in podatke vnese v zaslonski obrazec. Z uveljavitvijo pravilnika je prenehal veljati Pravilnik o obrazcih zemljiškoknjižnih predlogov.

Pogosta vprašanja

Kaj je zaznamba vrstnega reda in kaj varuje?

Zaznamba vrstnega reda rezervira mesto v vrstnem redu za vpis, ki bo predlagan pozneje. Varuje vrstni red pridobitve lastninske pravice, pridobitve, prenosa ali izbrisa hipoteke, pridobitve stavbne pravice in pridobitve etažne lastnine, in sicer s trenutkom, od katerega zaznamba učinkuje. Ko sodišče pozneje dovoli vknjižbo v zaznamovanem vrstnem redu, ta učinkuje od trenutka, od katerega je učinkovala zaznamba.

Ali lahko predlog za zaznambo vrstnega reda vložim sam?

Ne. Predlog mora biti vložen elektronsko in ga mora v imenu predlagatelja vložiti notar; za ta predlog zakon izrecno izključuje možnost, da ga vloži predlagatelj sam, odvetnik ali nepremičninska družba. Vaš del je pisni predlog z overjenim podpisom: notar podpis overi, predlog pretvori v elektronsko kopijo, jo priloži elektronskemu predlogu in izvirnik vzame v hrambo.

Koliko stane zaznamba vrstnega reda?

Sodna taksa za postopek o predlogu za vpis zaznambe znaša 25 EUR po tarifni številki 91014 taksne tarife Zakona o sodnih taksah. Nalog za plačilo se izda ob elektronski vložitvi, taksa pa mora biti plačana v osmih dneh od vročitve naloga, sicer velja, da je vloga umaknjena. Poleg sodne takse nastanejo še stroški notarja, ki podpis overi in predlog vloži.

Kako dolgo velja zaznamba vrstnega reda?

Eno leto od dneva, ko je bila vpisana v zemljiško knjigo. Dan, ko zaznamba neha veljati, se vpiše v zemljiško knjigo. Zaznamba vrstnega reda za pridobitev etažne lastnine velja tri leta od dneva vpisa. Po izteku roka zemljiškoknjižno sodišče izbris zaznambe dovoli po uradni dolžnosti.

Ali zaznamba prepreči, da lastnik nepremičnino medtem proda ali obremeni?

Ne. Zaznamba vrstnega reda ni ovira za nadaljnje vpise. Vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, pa učinkujejo pod razveznim pogojem: če je pozneje dovoljena vknjižba lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu, ti vpisi padejo in sodišče o njihovem izbrisu odloči po uradni dolžnosti.

Kaj moram storiti, preden rok veljavnosti zaznambe izteče?

Vknjižbo ali predznambo v zaznamovanem vrstnem redu je treba predlagati pred iztekom roka veljavnosti zaznambe, predlogu pa mora biti poleg listin, ki so podlaga za vpis, priložena izjava skrbniškega notarja. Če sodišče predlog prejme po izteku roka, zavrne tisti del predloga, ki se nanaša na zaznamovani vrstni red, in o vpisu odloči glede na stanje vpisov v trenutku prejema predloga.

Ali obstaja uraden obrazec za ta predlog?

Papirnatega uradnega obrazca ni. Pravilnik o obrazcih zemljiškoknjižnih predlogov je prenehal veljati leta 2011, danes pa elektronska vloga nastane kot zaslonski obrazec v modulu eZK-opravila na portalu e-ZK. Obvezne sestavine predloga so določene z zakonom: splošne v 140. členu, posebne za zaznambo vrstnega reda pa v 69. členu Zakona o zemljiški knjigi.

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena 4. oktober 2026. Več dokumentov v rubriki Zemljiška knjiga.