Prijava nevarnega pojava inšpekciji dela

Prijava, s katero delodajalec ali samozaposlena oseba Inšpektoratu RS za delo takoj prijavi nevarni pojav — dogodek, ob katerem je ali bi lahko nastala premoženjska škoda oziroma bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje delavca. Polja in šifranti so prepisani iz Priloge 2 Pravilnika o prijavah na področju varnosti in zdravja pri delu.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuPo uradnem obrazcu

Kako poteka postopek

1
Najprej ločite nevarni pojav od nezgode pri delu
Nezgoda pri delu je dogodek, ki je delavca poškodoval; nevarni pojav je dogodek, pri katerem je nastala ali bi lahko nastala premoženjska škoda oziroma bi bilo lahko ogroženo zdravje ali življenje delavca (3. člen ZVZD-1). Vsaka od obeh prijav ima svoj obrazec: nezgoda Prilogo 1, nevarni pojav Prilogo 2 pravilnika.
2
Zberite podatke, ki jih obrazec zahteva
Sklop A zahteva naziv in naslov delodajalca, desetmestno matično številko, petmestno šifro dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti in dejansko število delavcev na dan nevarnega pojava. Registrska številka se vpiše samo, kadar delodajalec matične številke nima (navodilo za izpolnjevanje, polja 1–6).
3
Šifrirana polja izpolnite po šifrantu z obrazca
Ura se vpiše od 00 do 23 brez minut, 99 pomeni neznan čas (polje 9). Mesto dogodka, vrsta nevarnega pojava in ogroženost zdravja ali življenja delavcev imajo svoje šifrante (polja 10, 12 in 13); spodnja polja na tej strani jih ponujajo v izbiri, da šifre ni treba iskati.
4
Pošljite takoj in izvod obdržite
Prijava mora biti poslana brez kakršnega koli odlašanja (5. člen pravilnika), po pošti, po telefaksu, po elektronski pošti v skenirani obliki ali osebno (6. člen pravilnika). En izvod obdržite: dokumentacijo o nevarnih pojavih in njihovih vzrokih delodajalec hrani trajno (61. člen ZVZD-1).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 3

Pregled korakov

A. Podatki o delodajalcu

Več informacij

Polja 1 do 6 uradnega obrazca. Samozaposlena oseba, ki prijavlja nevarni pojav po 59. členu ZVZD-1, vpiše svoje podatke na ista mesta.

Prijavo vlaga

delodajalecsamozaposlena oseba

Zakaj je to potrebno?

Obveznost delodajalca je v 41. členu ZVZD-1, obveznost samozaposlene osebe v 59. členu. Izbira določi, kateri člen se izpiše v prijavi.

Naziv

Zakaj je to potrebno?

S tiskanimi črkami (navodilo za izpolnjevanje, polje 1).

Naslov

Zakaj je to potrebno?

S tiskanimi črkami (navodilo za izpolnjevanje, polje 2).

Matična številka

Zakaj je to potrebno?

Vpiše se 10-mestna matična številka podjetja (navodilo, polje 3).

Šifra dejavnosti

Zakaj je to potrebno?

Petmestna šifra po Standardni klasifikaciji dejavnosti, v obliki, kakršno navaja navodilo (polje 4).

Registrska številka

Zakaj je to potrebno?

Izpolni se samo, kadar delodajalec nima matične številke (navodilo, polje 5).

Število delavcev

Zakaj je to potrebno?

Dejansko število delavcev v podjetju na dan nevarnega pojava (navodilo, polje 6).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Prijava nevarnega pojava

1. člen — Naslovnik

Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Dunajska cesta 167, 1000 Ljubljana

Zadeva: prijava nevarnega pojava

2. člen — Podlaga prijave

Delodajalec na podlagi prvega odstavka 41. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu in 3. člena Pravilnika o prijavah na področju varnosti in zdravja pri delu inšpekciji dela prijavlja nevarni pojav.

Prijava je vložena na obrazcu iz Priloge 2 navedenega pravilnika.

3. člen — A. Podatki o delodajalcu

1. Naziv: ________________.

2. Naslov: ________________.

3. Matična številka: ________________.

4. Šifra dejavnosti: ________________.

5. Registrska številka (izpolni se samo, kadar delodajalec nima matične številke): ________________.

6. Število delavcev na dan nevarnega pojava: ________________.

4. člen — B. Podatki o nevarnem pojavu

7. Datum prijave: ________________.

8. Datum dogodka: ________________.

9. Ura dogodka: ________________.

10. Mesto dogodka nevarnega pojava: ________________.

11. Lokacija nevarnega pojava: ________________.

12. Vrsta nevarnega pojava: ________________.

13. Ogroženost zdravja ali življenja delavcev: ________________.

14. Opis vzroka nevarnega pojava: ________________

15. Kratek opis dogodka: ________________

5. člen — C. Podatki o prijavitelju

16. Ime in priimek ter telefon prijavitelja: ________________, ________________.

17. Delovno mesto: ________________.

18. Ime in priimek ter podpis odgovorne osebe delodajalca: ________________.

6. člen — Hramba

Izvod te prijave skupaj z dokumentacijo o vzroku nevarnega pojava delodajalec hrani trajno.

Kraj in datum: ________________, ________________

Prijavitelj

Odgovorna oseba delodajalca (žig)

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo

Prijava mora biti poslana takoj — v najkrajšem možnem času, brez kakršnega koli odlašanja, glede na komunikacijska sredstva, ki jih ima na razpolago delodajalec (5. člen Pravilnika o prijavah na področju varnosti in zdravja pri delu).
Načini vložitve: po pošti, po telefaksu, po elektronski pošti v skenirani obliki ali neposredna izročitev na Inšpektorat Republike Slovenije za delo (6. člen pravilnika). Naslov inšpektorata je Dunajska cesta 167, 1000 Ljubljana.
Polja in šifranti na tej strani so prepisani iz Priloge 2 pravilnika, kakor jo Inšpektorat RS za delo objavlja skupaj z obveznim navodilom za izpolnjevanje. Pred oddajo preverite, ali inšpektorat objavlja novejšo različico obrazca.
Nezgoda pri delu se prijavi na obrazcu iz Priloge 1, ugotovljena poklicna bolezen pa na obrazcu iz Priloge 3 istega pravilnika (2. in 4. člen pravilnika).
Obrazec za prijavo nevarnega pojava ne zbira osebnih podatkov o delavcih. Drugi odstavek 41. člena ZVZD-1 osebne podatke predpisuje le za obrazce za prijavo nezgod pri delu in poklicnih bolezni.
Dokumentacijo o nevarnih pojavih in njihovih vzrokih delodajalec hrani trajno; ob prenehanju jo izroči Inšpektoratu RS za delo (61. člen ZVZD-1).

Na kratko

Delodajalec mora inšpekciji dela takoj prijaviti vsak nevarni pojav (Zakon o varnosti in zdravju pri delu, prvi odstavek 41. člena; Pravilnik o prijavah na področju varnosti in zdravja pri delu, 3. člen).
Nevarni pojav je dogodek, ob katerem je ali bi lahko nastala premoženjska škoda, je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje delavca oziroma bi lahko prišlo do nezgode delavca, zaradi katere bi bil delavec nezmožen za delo (Zakon o varnosti in zdravju pri delu, 4. točka 3. člena).
Prijava se vloži na obrazcu iz Priloge 2 pravilnika, ki je skupaj z navodili za izpolnjevanje objavljen na spletnih straneh Inšpektorata RS za delo (Pravilnik o prijavah, 3. člen).
»Takoj« pomeni v najkrajšem možnem času, brez kakršnega koli odlašanja, glede na komunikacijska sredstva, ki jih ima na razpolago delodajalec (Pravilnik o prijavah, 5. člen).
Prijavo delodajalec pošlje po pošti, po telefaksu, po elektronski pošti v skenirani obliki ali jo izroči neposredno na Inšpektorat RS za delo (Pravilnik o prijavah, 6. člen).
Nevarni pojav mora inšpekciji dela prijaviti tudi samozaposlena oseba (Zakon o varnosti in zdravju pri delu, 59. člen).
Za neprijavo nevarnega pojava je predpisana globa od 2.000 do 40.000 evrov za delodajalca in od 500 do 4.000 evrov za odgovorno osebo delodajalca (Zakon o varnosti in zdravju pri delu, 40. točka prvega odstavka in drugi odstavek 76. člena), za samozaposleno osebo pa od 500 do 10.000 evrov (78. člen).
Dokumentacijo o nevarnih pojavih in njihovih vzrokih delodajalec hrani trajno (Zakon o varnosti in zdravju pri delu, 6. točka prvega odstavka in tretji odstavek 61. člena).

Pravne podlage in uradni viri

Polja in šifranti te prijave so prepisani iz Priloge 2 Pravilnika o prijavah na področju varnosti in zdravja pri delu, obveznost prijave pa izhaja iz spodaj navedenih členov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu, 4. točka 3. člena
Nevarni pojav je dogodek, ob katerem je ali bi lahko nastala premoženjska škoda, je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje delavca oziroma bi lahko prišlo do nezgode delavca, zaradi katere bi bil delavec nezmožen za delo.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu, 41. člen
Delodajalec mora inšpekciji dela takoj prijaviti vsako nezgodo pri delu s smrtnim izidom oziroma nezgodo, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, kolektivno nezgodo, nevarni pojav in ugotovljeno poklicno bolezen. Obrazce podrobneje predpiše minister, pristojen za delo.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu, 42. člen
Inšpektorat Republike Slovenije za delo vodi evidenco prijav iz 41. člena zakona in je njen upravljavec.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu, 59. člen
Samozaposlena oseba mora inšpekciji dela prijaviti nezgodo pri delu, zaradi katere je nezmožna za delo več kot tri delovne dni, ugotovljeno poklicno bolezen in nevarni pojav.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu, 61. člen
Delodajalec hrani dokumentacijo, ki se nanaša na nezgode pri delu, kolektivne nezgode, nevarne pojave, ugotovljene poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, ter njihove vzroke. Ta dokumentacija se hrani trajno.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu, 76. člen
Z globo od 2.000 do 40.000 evrov se kaznuje delodajalec, ki ne prijavi takoj nevarnega pojava (40. točka prvega odstavka). Z globo od 500 do 4.000 evrov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, ki stori isti prekršek (drugi odstavek).
Zakon o varnosti in zdravju pri delu, 78. člen
Z globo od 500 do 10.000 evrov se kaznuje samozaposlena oseba, ki inšpekciji dela ne prijavi nevarnega pojava (5. točka).
Pravilnik o prijavah na področju varnosti in zdravja pri delu, 1. člen
Pravilnik določa obrazce za prijavo nezgod pri delu, nevarnih pojavov in ugotovljenih poklicnih bolezni ter načine prijav.
Pravilnik o prijavah na področju varnosti in zdravja pri delu, 3. člen
Delodajalec mora inšpekciji dela takoj prijaviti vsak nevarni pojav, in sicer na obrazcu iz Priloge 2 pravilnika, ki je skupaj z navodili za izpolnjevanje objavljen na spletnih straneh Inšpektorata Republike Slovenije za delo.
Pravilnik o prijavah na področju varnosti in zdravja pri delu, 5. člen
Pojem »takoj« pomeni v najkrajšem možnem času, brez kakršnega koli odlašanja, glede na komunikacijska sredstva, ki jih ima na razpolago delodajalec.
Pravilnik o prijavah na področju varnosti in zdravja pri delu, 6. člen
Prijave delodajalec vloži tako, da jih pošlje po pošti, po telefaksu, po elektronski pošti v skenirani obliki ali izroči neposredno na Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
Priloga 2 Pravilnika o prijavah na področju varnosti in zdravja pri delu — obrazec »Prijava nevarnega pojava« z obveznim navodilom za izpolnjevanje
Obrazec ima 18 polj v treh sklopih: A podatki o delodajalcu (polja 1–6), B podatki o nevarnem pojavu (polja 7–15), C podatki o prijavitelju (polja 16–18). Za uro, mesto, vrsto pojava in ogroženost navodilo predpisuje šifrante.

Pogosta vprašanja

V kakšnem roku je treba prijaviti nevarni pojav?

Takoj. Pravilnik o prijavah izrecno pove, kaj to pomeni: v najkrajšem možnem času, brez kakršnega koli odlašanja, glede na komunikacijska sredstva, ki jih ima na razpolago delodajalec (5. člen). Zakon ne določa nobenega daljšega roka v dnevih.

Ali obstaja uraden obrazec za prijavo nevarnega pojava?

Da. Obrazec je Priloga 2 Pravilnika o prijavah na področju varnosti in zdravja pri delu, Inšpektorat RS za delo pa ga skupaj z obveznim navodilom za izpolnjevanje objavlja na svojih spletnih straneh (3. člen pravilnika).

Kakšna je kazen, če nevarnega pojava ne prijavim?

Delodajalcu je za ta prekršek predpisana globa od 2.000 do 40.000 evrov, odgovorni osebi delodajalca pa od 500 do 4.000 evrov (76. člen ZVZD-1). Samozaposlena oseba, ki nevarnega pojava ne prijavi, se kaznuje z globo od 500 do 10.000 evrov (78. člen ZVZD-1).

Ali je prijava, poslana po elektronski pošti, veljavna?

Da. Pravilnik o prijavah v 6. členu dopušča pošiljanje po pošti, po telefaksu, po elektronski pošti v skenirani obliki ali osebno izročitev na Inšpektorat RS za delo. Elektronska pot torej ni nadomestek, ampak eden od predpisanih načinov.

Kdaj je dogodek nevarni pojav in kdaj nezgoda pri delu?

Nezgoda pri delu je dogodek, ki je delavca poškodoval, nevarni pojav pa dogodek, pri katerem je nastala ali bi lahko nastala premoženjska škoda oziroma bi bilo lahko ogroženo zdravje ali življenje delavca (3. in 4. točka 3. člena ZVZD-1). Za nezgodo pri delu se uporabi obrazec iz Priloge 1, za nevarni pojav obrazec iz Priloge 2.

Ali mora nevarni pojav prijaviti tudi samozaposlena oseba brez zaposlenih delavcev?

Da. 59. člen ZVZD-1 samozaposleni osebi nalaga, da inšpekciji dela prijavi nezgodo pri delu, zaradi katere je nezmožna za delo več kot tri delovne dni, ugotovljeno poklicno bolezen in nevarni pojav.

Kam se prijava pošlje?

Na Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Dunajska cesta 167, 1000 Ljubljana. Inšpektorat na strani storitve na portalu GOV.SI za prijavo navaja elektronski naslov gp.irsd@gov.si, mogoča pa je tudi osebna izročitev na sedežu.

Kako dolgo moram hraniti dokumentacijo o nevarnem pojavu?

Trajno. 61. člen ZVZD-1 med dokumentacijo, ki jo delodajalec hrani, izrecno uvršča nevarne pojave in njihove vzroke, tretji odstavek istega člena pa določa trajno hrambo; ob prenehanju delodajalec dokumentacijo izroči Inšpektoratu RS za delo.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena 3. oktober 2026. Več dokumentov v rubriki Zaposlitev in delo.