Preskoči na vsebino

Sporazum o prenehanju stvarne služnosti

Pogodba med lastnikom gospodujoče in lastnikom služeče nepremičnine, s katero se vpisana stvarna služnost — pot, dovoz, vodovod, priključek — sporazumno ukine. Vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo za izbris; na nepremičnini služnost preneha šele z izbrisom iz zemljiške knjige.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Preverite, ali je sporazum sploh prava pot

    Sporazum je za stvarno služnost, vpisano v korist gospodujoče nepremičnine (213. člen SPZ). Za osebne služnosti in za nepravo stvarno služnost v korist določene osebe se glede prenehanja uporabljajo določila o osebnih služnostih (226. člen SPZ) — tam zadošča enostransko izbrisno dovoljenje imetnika. Če je ista oseba postala lastnik obeh nepremičnin, je služnost prenehala po zakonu in za izbris zadošča pisna izjava volje lastnika z zemljiškoknjižnim dovolilom (224. člen SPZ).

  2. 2

    Služnost opišite tako, kot je vpisana

    V listini, ki je podlaga za izbris pravice, mora biti navedena vsebina te pravice s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi (četrti odstavek 31. člena ZZK-1). Prepišite torej vsebino vpisa in identifikacijsko oziroma opravilno številko iz zemljiškoknjižnega izpiska, obe nepremičnini pa označite z identifikacijskim znakom iz zemljiške knjige (prvi odstavek 31. člena ZZK-1).

  3. 3

    Podpiše ga tisti, čigar pravica preneha

    Zemljiškoknjižno dovolilo za izbris da lastnik gospodujoče nepremičnine kot služnostni upravičenec, označen s podatki, s katerimi je vpisan v zemljiški knjigi (23. člen SPZ, 32. člen ZZK-1). Če dovolilo podpiše pooblaščenec, mora biti priloženo pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila z overjenim podpisom (34. člen ZZK-1).

  4. 4

    Overitev pri notarju, prilog pa ni

    Podpis osebe, katere pravica preneha, mora biti overjen (41. člen ZZK-1) in ga sme na zasebni listini overiti samo notar (peti odstavek 64. člena ZN). Potrdila o plačilu davka in lokacijske informacije za tak vpis ni treba priložiti — 37. in 38. člen ZZK-1 se nanašata na dovolilo za vpis pridobitve lastninske pravice.

  5. 5

    Elektronski predlog in učinek izbrisa

    Zemljiškoknjižni predlog mora biti vložen elektronsko in ga v imenu predlagatelja vloži notar, lahko pa tudi predlagatelj sam z digitalnim potrdilom in varnim elektronskim predalom ali odvetnik (125.a člen ZZK-1). Notar ob overitvi pouči stranke, da bo predlog vložil nemudoma, razen če temu izrecno nasprotujejo (38.a člen ZZK-1). Služnost preneha šele z izbrisom (221. člen SPZ), vpis pa učinkuje od trenutka, ko sodišče prejme predlog (5. člen ZZK-1).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 4

Pregled korakov

Lastnik gospodujoče nepremičnine (služnostni upravičenec)

Več informacij

Podatke vpišite tako, kot so vpisani v zemljiški knjigi. Neujemanje podatkov je najpogostejši razlog za zavrnitev vpisa.

Zakaj je to potrebno?

Če je v zemljiški knjigi vpisan samo datum rojstva, zadošča navedba EMŠO (32. člen ZZK-1).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Sporazum o prenehanju stvarne služnosti

1. člen — Pogodbeni stranki

Lastnik gospodujoče nepremičnine (služnostni upravičenec): ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

in lastnik služeče nepremičnine: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

skleneta naslednji sporazum o prenehanju stvarne služnosti.

2. člen — Ugotovitve strank

Stranki ugotavljata, da je v zemljiški knjigi pri služeči nepremičnini ________________ vpisana stvarna služnost v korist gospodujoče nepremičnine ________________.

Vsebina vpisane služnosti je: ________________.

Služnost je vpisana pod identifikacijsko oziroma opravilno številko ________________.

3. člen — Prenehanje služnosti

Stranki soglašata, da stvarna služnost iz 2. člena tega sporazuma preneha.

Stranki sta seznanjeni, da služnost na nepremičnini preneha z izbrisom iz zemljiške knjige.

Z dnem izbrisa lastnik gospodujoče nepremičnine ne izvršuje več nobenih upravičenj iz te služnosti na služeči nepremičnini.

4. člen — Nadomestilo

Stranki se dogovorita, da za prenehanje služnosti nobena stranka drugi ne dolguje nadomestila.

5. člen — Zemljiškoknjižno dovolilo

Lastnik gospodujoče nepremičnine ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri služeči nepremičnini ________________ izbriše stvarna služnost, vpisana v korist gospodujoče nepremičnine ________________, z vsebino: ________________, vpisana pod identifikacijsko oziroma opravilno številko ________________.

Podpis lastnika gospodujoče nepremičnine na tem dovolilu mora biti overjen.

6. člen — Vpis v zemljiško knjigo in stroški

Zemljiškoknjižni predlog za izbris služnosti lahko vloži vsak, ki ima pravni interes, da se vpis opravi; predlog mora biti vložen elektronsko in ga v imenu predlagatelja vloži notar, lahko pa tudi predlagatelj sam z digitalnim potrdilom in varnim elektronskim predalom ali odvetnik.

Stroške overitve podpisa in vpisa v zemljiško knjigo nosi ________________.

Za popolni ali delni izbris vpisane pravice se sodna taksa ne plača, tudi predlog za vpis je takse prost.

7. člen — Končne določbe

Ta sporazum je sklenjen v pisni obliki in velja, ko ga podpišeta obe stranki; služnost preneha z izbrisom iz zemljiške knjige.

Morebitne spremembe in dopolnitve tega sporazuma so veljavne samo v pisni obliki.

Morebitne spore iz tega sporazuma stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, je pristojno stvarno pristojno sodišče po legi nepremičnine.

Sporazum je sestavljen v treh enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po enega, en izvod pa je namenjen zemljiškoknjižnemu postopku.

Kraj in datum: ________________, ________________.

Lastnik gospodujoče nepremičnine

Lastnik služeče nepremičnine

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Služnost preneha šele z izbrisom iz zemljiške knjige (221. člen SPZ); podpis sporazuma sam po sebi vpisanega stanja ne spremeni.
  • Podpis osebe, katere pravica preneha, mora biti na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen (41. člen ZZK-1); na zasebni listini ga sme overiti samo notar (peti odstavek 64. člena ZN).
  • Za popolni ali delni izbris vpisane pravice se sodna taksa ne plača, tudi predlog za vpis je takse prost (opomba 9.10 taksne tarife ZST-1).
  • Če je ista oseba postala lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine, je služnost prenehala po zakonu; za izbris zadošča pisna izjava volje lastnika, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo (224. člen SPZ).
  • Za osebne služnosti — užitek, rabo in služnost stanovanja — in za nepravo stvarno služnost v korist določene osebe se glede prenehanja uporabljajo določila o osebnih služnostih (226. člen SPZ); v teh primerih uporabite izbrisno dovoljenje za osebno služnost.
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za sporazum o prenehanju služnosti ni; v zapletenih razmerjih naj listino pregleda odvetnik ali notar.

Sporazum o prenehanju stvarne služnosti

1. člen — Pogodbeni stranki

Lastnik gospodujoče nepremičnine (služnostni upravičenec): ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

in lastnik služeče nepremičnine: ________________, ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________,

skleneta naslednji sporazum o prenehanju stvarne služnosti.

2. člen — Ugotovitve strank

Stranki ugotavljata, da je v zemljiški knjigi pri služeči nepremičnini ________________ vpisana stvarna služnost v korist gospodujoče nepremičnine ________________.

Vsebina vpisane služnosti je: ________________.

Služnost je vpisana pod identifikacijsko oziroma opravilno številko ________________.

3. člen — Prenehanje služnosti

Stranki soglašata, da stvarna služnost iz 2. člena tega sporazuma preneha.

Stranki sta seznanjeni, da služnost na nepremičnini preneha z izbrisom iz zemljiške knjige.

Z dnem izbrisa lastnik gospodujoče nepremičnine ne izvršuje več nobenih upravičenj iz te služnosti na služeči nepremičnini.

4. člen — Nadomestilo

Stranki se dogovorita, da za prenehanje služnosti nobena stranka drugi ne dolguje nadomestila.

5. člen — Zemljiškoknjižno dovolilo

Lastnik gospodujoče nepremičnine ________________, EMŠO oziroma matična številka ________________, izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri služeči nepremičnini ________________ izbriše stvarna služnost, vpisana v korist gospodujoče nepremičnine ________________, z vsebino: ________________, vpisana pod identifikacijsko oziroma opravilno številko ________________.

Podpis lastnika gospodujoče nepremičnine na tem dovolilu mora biti overjen.

6. člen — Vpis v zemljiško knjigo in stroški

Zemljiškoknjižni predlog za izbris služnosti lahko vloži vsak, ki ima pravni interes, da se vpis opravi; predlog mora biti vložen elektronsko in ga v imenu predlagatelja vloži notar, lahko pa tudi predlagatelj sam z digitalnim potrdilom in varnim elektronskim predalom ali odvetnik.

Stroške overitve podpisa in vpisa v zemljiško knjigo nosi ________________.

Za popolni ali delni izbris vpisane pravice se sodna taksa ne plača, tudi predlog za vpis je takse prost.

7. člen — Končne določbe

Ta sporazum je sklenjen v pisni obliki in velja, ko ga podpišeta obe stranki; služnost preneha z izbrisom iz zemljiške knjige.

Morebitne spremembe in dopolnitve tega sporazuma so veljavne samo v pisni obliki.

Morebitne spore iz tega sporazuma stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, je pristojno stvarno pristojno sodišče po legi nepremičnine.

Sporazum je sestavljen v treh enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po enega, en izvod pa je namenjen zemljiškoknjižnemu postopku.

Kraj in datum: ________________, ________________.

Lastnik gospodujoče nepremičnine

Lastnik služeče nepremičnine

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Stvarna služnost je pravica lastnika gospodujoče nepremičnine, da za njene potrebe izvršuje določena dejanja na tuji nepremičnini ali zahteva, da lastnik služeče nepremičnine opušča določena dejanja (Stvarnopravni zakonik, 213. člen).
  • Stvarna služnost preneha na podlagi pravnega posla, na podlagi odločbe ali na podlagi zakona (Stvarnopravni zakonik, 220. člen).
  • Na podlagi pravnega posla služnost preneha s sporazumom med lastnikoma gospodujoče in služeče nepremičnine in z izbrisom iz zemljiške knjige (Stvarnopravni zakonik, 221. člen).
  • Sporazum mora vsebovati zemljiškoknjižno dovolilo — izrecno nepogojno izjavo tistega, čigar pravica preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo (Stvarnopravni zakonik, 23. člen).
  • V listini, ki je podlaga za izbris pravice, mora biti navedena vsebina te pravice s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi, nepremičnina pa označena z identifikacijskim znakom iz zemljiške knjige (Zakon o zemljiški knjigi, 31. člen).
  • Podpis osebe, katere pravica preneha, mora biti na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen (Zakon o zemljiški knjigi, 41. člen); na zasebni listini ga sme overiti samo notar (Zakon o notariatu, 64. člen).
  • Za popolni ali delni izbris vpisane pravice se sodna taksa ne plača, tudi predlog za vpis je takse prost (Zakon o sodnih taksah, opomba 9.10 taksne tarife).
  • Če postane ista oseba lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine, stvarna služnost preneha; če nepremičnini spet prideta v last različnih lastnikov, služnost oživi, razen če je bila v vmesnem času izbrisana (Stvarnopravni zakonik, 224. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi tega sporazuma izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Stvarnopravni zakonik, 23. člen

    Zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula) je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo.

  • Stvarnopravni zakonik, 213. člen

    Stvarna služnost je pravica lastnika nepremičnine (gospodujoča stvar) izvrševati za njene potrebe določena dejanja na tuji nepremičnini (pozitivna služnost) ali zahtevati od lastnika služeče stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji nepremičnini (negativna služnost). Stvarna služnost ne more obvezovati lastnika služeče nepremičnine k nekemu dejanju in je lahko ustanovljena tudi za določen čas.

  • Stvarnopravni zakonik, 215. člen

    Za nastanek stvarne služnosti se poleg veljavnega pravnega posla zahteva še zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo. Pogodba o ustanovitvi služnosti mora vsebovati ime lastnikov gospodujoče in služeče nepremičnine, zemljiškoknjižno oznako obeh nepremičnin, natančen opis služnosti in morebitno nadomestilo.

  • Stvarnopravni zakonik, 219. člen

    Stvarna služnost se izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar. Če je za izvrševanje potrebna uporaba naprave, krije stroške njenega vzdrževanja lastnik gospodujoče stvari; če napravo uporablja tudi lastnik služeče stvari, krijeta stroške v sorazmerju s koristjo, ki jo imata.

  • Stvarnopravni zakonik, 220. člen

    Stvarna služnost preneha na podlagi pravnega posla, na podlagi odločbe ali na podlagi zakona.

  • Stvarnopravni zakonik, 221. člen

    Služnost lahko preneha na podlagi pravnega posla med lastnikoma gospodujoče in služeče nepremičnine in z izbrisom iz zemljiške knjige.

  • Stvarnopravni zakonik, 222. člen

    Lastnik služeče stvari lahko zahteva, naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena. Služnost preneha z dnem, ko postane sodna odločba pravnomočna, odločba upravnega organa pa dokončna.

  • Stvarnopravni zakonik, 223. člen

    Stvarna služnost preneha, če se lastnik služeče stvari upre njenemu izvrševanju, lastnik gospodujoče stvari pa svoje pravice tri leta zaporedoma ne izvršuje; če se ne izvršuje v času, potrebnem za njeno priposestvovanje; ali če je gospodujoča oziroma služeča stvar uničena.

  • Stvarnopravni zakonik, 224. člen

    Stvarna služnost preneha, če postane ista oseba lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine. Če prideta nepremičnini ponovno v last različnih lastnikov, služnost oživi, če v vmesnem času ni bila izbrisana; za izbris v vmesnem času zadošča pisna izjava volje lastnika, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.

  • Stvarnopravni zakonik, 225. člen

    Če se gospodujoča nepremičnina razdeli, ostane stvarna služnost v prid vsem njenim delom. Če se razdeli služeča nepremičnina, ostane služnost samo na tistih delih, na katerih se je izvrševala.

  • Stvarnopravni zakonik, 226. člen

    Služnost, ki je po svoji vsebini stvarna služnost, se lahko ustanovi tudi v korist določene osebe (neprava stvarna služnost). V teh primerih se glede nastanka in prenehanja uporabljajo določila zakona, ki urejajo osebne služnosti.

  • Obligacijski zakonik, 3. člen

    Udeleženci prosto urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 5. člen

    Vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 31. člen

    V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. V listini, ki je podlaga za izbris pravice, mora biti navedena vsebina te pravice s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 32. člen

    V zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti oseba, ki dovoljuje vpis, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi. Če je vpisan samo datum rojstva, zadošča navedba EMŠO. Dovolilo mora obsegati izjavo z vsebino, določeno v SPZ.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 34. člen

    Če je zemljiškoknjižno dovolilo v imenu osebe, ki dovoljuje vpis, izstavil pooblaščenec, mora biti dovolilu priloženo pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na katerem je podpis te osebe overjen.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 38.a člen

    Ob overitvi podpisa na listini, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, mora notar stranke poučiti, da bo nemudoma vložil zemljiškoknjižni predlog na podlagi tega dovolila, razen če stranke temu izrecno nasprotujejo. Pouk in morebitno nasprotovanje notar zapiše na listino.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 40. člen

    Vknjižba pravic se dovoli med drugim na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga, ali listine v obliki notarskega zapisa s takim dovolilom.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 41. člen

    Na zemljiškoknjižnem dovolilu, ki je podlaga za vknjižbo, mora biti podpis osebe, katere pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, overjen.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 125.a člen

    Zemljiškoknjižni predlog mora biti vložen elektronsko in ga mora v imenu predlagatelja vložiti notar kot pooblaščenec; vloži ga lahko tudi predlagatelj sam, če ima digitalno potrdilo z varnim elektronskim podpisom in varni elektronski predal, ali odvetnik oziroma nepremičninska družba.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 128. člen

    Zemljiškoknjižni predlog lahko vloži vsak, ki ima pravni interes, da se opravi vpis v zemljiško knjigo, če zakon ne določa, da posamezno vrsto vpisa lahko predlaga samo določena oseba.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 139. člen

    Minister, pristojen za pravosodje, lahko predpiše uporabo obrazcev zemljiškoknjižnih predlogov za posamezne vrste vpisov v zemljiško knjigo.

  • Zakon o notariatu, 64. člen

    Podpis osebe, katere pravico, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, lahko na zemljiškoknjižnem dovolilu kot zasebni listini overi samo notar.

  • Zakon o sodnih taksah, opomba 9.10 taksne tarife

    Predlog za vpis je takse prost. Takse se ne plača za popolni ali delni izbris vpisane pravice.

Pogosta vprašanja

Kako se stvarna služnost ukine sporazumno?

S pisnim sporazumom med lastnikom gospodujoče in lastnikom služeče nepremičnine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, in z izbrisom iz zemljiške knjige (221. člen SPZ). Prenehanje na podlagi pravnega posla je ena od treh poti prenehanja, poleg odločbe in zakona (220. člen SPZ).

Ali obstaja uraden obrazec za prenehanje služnosti?

Ne. Minister, pristojen za pravosodje, lahko predpiše obrazce zemljiškoknjižnih predlogov (četrti odstavek 139. člena ZZK-1), za sam sporazum pa ne. Vsebino določajo 23. člen SPZ ter 31. in 32. člen ZZK-1, besedilo pa sestavita stranki sami.

Kdaj služnost dejansko preneha?

Z izbrisom iz zemljiške knjige, ne s podpisom sporazuma (221. člen SPZ). Vpisi učinkujejo od trenutka, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme predlog za vpis (5. člen ZZK-1), zato je predlog smiselno vložiti takoj po overitvi podpisa.

Ali je treba podpis overiti in kje?

Da, in samo pri notarju. Podpis osebe, katere pravica preneha — torej lastnika gospodujoče nepremičnine kot služnostnega upravičenca — mora biti na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen (41. člen ZZK-1), na zasebni listini pa ga sme overiti samo notar (peti odstavek 64. člena ZN).

Koliko stane izbris služnosti iz zemljiške knjige?

Sodne takse ni: za popolni ali delni izbris vpisane pravice se taksa ne plača, tudi predlog za vpis je takse prost (opomba 9.10 taksne tarife ZST-1). Ostane strošek notarske overitve podpisa; ta obrazec je brezplačen. Potrdila davčnega organa in lokacijske informacije ni treba priložiti, ker se 37. in 38. člen ZZK-1 nanašata na dovolilo za vpis pridobitve lastninske pravice.

Kdo vloži zemljiškoknjižni predlog za izbris?

Vsak, ki ima pravni interes, da se vpis opravi (128. člen ZZK-1). Predlog mora biti vložen elektronsko in ga v imenu predlagatelja vloži notar; vloži ga lahko tudi predlagatelj sam z digitalnim potrdilom in varnim elektronskim predalom ali odvetnik (125.a člen ZZK-1). Notar ob overitvi stranke pouči, da bo predlog vložil nemudoma, razen če temu izrecno nasprotujejo (38.a člen ZZK-1).

Kaj, če lastnik gospodujoče nepremičnine sporazuma noče podpisati?

Potem sporazuma ni in ostane sodna pot. Lastnik služeče stvari lahko zahteva, naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena; služnost preneha z dnem pravnomočnosti sodne odločbe oziroma dokončnosti odločbe upravnega organa (222. člen SPZ). Služnost preneha tudi po zakonu, med drugim če se lastnik služeče stvari upre izvrševanju, lastnik gospodujoče pa svoje pravice tri leta zaporedoma ne izvršuje (223. člen SPZ).

Ali se ta sporazum uporablja tudi za užitek ali služnost stanovanja?

Ne. Za osebne služnosti — užitek, rabo in služnost stanovanja — in za nepravo stvarno služnost, ustanovljeno v korist določene osebe, se glede prenehanja uporabljajo določila o osebnih služnostih (226. člen SPZ); tam zadošča enostransko izbrisno dovoljenje imetnika. Ta sporazum je za stvarno služnost, ki je vpisana v korist gospodujoče nepremičnine.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Zemljiška knjiga.