Preskoči na vsebino

Temeljni akt agrarne skupnosti

Temeljni akt je notranji pravni akt agrarne skupnosti — v praksi se imenuje tudi statut ali pravila. Sprejme ga občni zbor z večino vseh glasov, urediti pa mora vseh petnajst vsebin iz 13. člena Zakona o agrarnih skupnostih. Pravilno sprejet temeljni akt je obvezna priloga predloga za vpis agrarne skupnosti v register pri upravni enoti.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Preden sestavite akt: preverite članstvo in parcele

    Člani so osebe, ki so v zemljiški knjigi vpisane kot solastniki ali skupni lastniki premoženja, vrnjenega po ZPVAS ali ZDen (2. člen ZAgrS). Seznam zemljiških parcel je obvezna vsebina akta (13. člen), podatki o članih in parcelah z deleži pa obvezna priloga predloga za vpis v register (16. člen).

  2. 2

    Akt sprejme občni zbor

    Vabilo se objavi na način, ki omogoča seznanitev vseh članov, med objavo in zborom pa mora preteči najmanj en teden (23. člen). Temeljni akt se sprejme z večino vseh glasov, šteto po deležih na premoženju (21. člen). Na prvem občnem zboru po ZAgrS mora biti prisoten upravni delavec upravne enote ali notar (60. člen).

  3. 3

    Zapisnik je del dokazila

    O zboru se sestavi zapisnik s seznamom navzočih, številom glasov, ugotovitvijo sklepčnosti in sprejetimi sklepi z izidom glasovanja (24. člen). Brez tega zapisnika predloga za vpis v register ni mogoče dopolniti, saj ga 16. člen zahteva kot prilogo.

  4. 4

    Vpis v register pri upravni enoti

    Predlog za vpis vloži predsednik pri upravni enoti, na območju katere je večji del nepremičnin članov (16. člen). Na podlagi pravnomočne odločbe o vpisu se v zemljiško knjigo vpiše zaznamba, da za upravljanje z nepremičnino velja poseben pravni režim. Vsako kasnejšo spremembo akta je treba sporočiti v 15 dneh (17. člen).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 7

Pregled korakov

Agrarna skupnost

Več informacij

Ime mora vsebovati navedbo, da gre za agrarno skupnost, pretežni kraj delovanja in oznako »a. s.« (14. člen ZAgrS).

Zakaj je to potrebno?

Ime se mora razlikovati od imen drugih agrarnih skupnosti.

Zakaj je to potrebno?

Tista, na območju katere je večji del nepremičnin članov (16. člen ZAgrS).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Temeljni akt agrarne skupnosti

1. člen — Ime in sedež

Ime agrarne skupnosti je ________________.

Sedež agrarne skupnosti je ________________, občina ________________.

Agrarna skupnost v pravnem prometu uporablja le svoje ime, kot je vpisano v register agrarnih skupnosti.

2. člen — Status agrarne skupnosti

Agrarna skupnost ni pravna oseba. Ima sposobnost biti stranka v sodnih, upravnih in drugih postopkih, razen v davčnih postopkih.

Agrarna skupnost v okviru omejitev in prepovedi, ki jih določajo predpisi, prosto ureja razmerja med člani.

Član agrarne skupnosti je fizična ali pravna oseba, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot solastnik ali skupni lastnik nepremičnega premoženja iz 5. člena tega akta.

3. člen — Namen in cilj delovanja

Namen agrarne skupnosti je zagotavljanje upravljanja s premoženjem članov, trajno gospodarjenje s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, skupno uresničevanje interesov prebivalcev na podeželju, ohranjanje poseljenosti in običajev na podeželju ter razvoj podeželja.

Cilj delovanja agrarne skupnosti je ohranitev premoženja članov kot celote in njegova gospodarna raba za naslednje generacije.

4. člen — Naloge agrarne skupnosti

Agrarna skupnost opravlja zlasti naslednje naloge: skrb za pravno in dejansko urejenost nepremičnin članov, izkoriščanje gozdov in uporabo kmetijskih zemljišč, investicijsko vzdrževanje, dajanje gozdov v uporabo ter dajanje kmetijskih zemljišč v najem oziroma zakup.

Na premoženju, ki je v ________________, lahko člani opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost.

Posli, ki presegajo redno upravljanje, zlasti vsako razpolaganje z nepremičnino kot celoto, so dopustni le v primerih in na način, ki ga določa zakon.

5. člen — Premoženje in seznam zemljiških parcel

Premoženje članov je v ________________ in obsega naslednje zemljiške parcele:

________________

Na premičnem premoženju, ki ga agrarna skupnost pridobi s svojim poslovanjem, pridobi član lastninsko pravico v sorazmerju s svojim deležem na nepremičnem premoženju.

6. člen — Glasovalne pravice pri skupni lastnini

Pri premoženju, ki je v skupni lastnini članov, se šteje, da so deleži članov na tem premoženju enaki, in temu ustrezno pripada vsakemu članu enako število glasov.

7. člen — Pravice in obveznosti članov

Član ima v zvezi s premoženjem, ki je v ________________, pravice in dolžnosti, kot jih določata zakon in ta akt, in jih uresničuje neposredno ali prek organov agrarne skupnosti.

Član ima pravico sodelovati in glasovati na občnem zboru, voliti in biti voljen v organe, biti obveščen o delu agrarne skupnosti ter brezplačno vpogledati v dokumentacijo in jo na svoje stroške preslikati; vpogled mu je omogočen najpozneje v 30 dneh od zahteve.

Član je dolžan ravnati v skladu s tem aktom in sklepi organov, sodelovati pri vzdrževanju in ohranitvi premoženja ter poravnavati obveznosti, ki iz tega izhajajo.

Član je za obveznosti, nastale v zvezi z delovanjem agrarne skupnosti, odgovoren z vsem svojim premoženjem do višine vrednosti svojega deleža na premoženju članov.

Član prosto razpolaga s svojim solastniškim deležem, pri čemer je predmet razpolaganja lahko le celotni solastniški delež na vseh zemljiških parcelah. Pri prodaji deleža se uveljavljajo predkupne pravice po zakonsko določenem vrstnem redu, darilna pogodba o deležu pa je dopustna le z osebami, ki jih določa zakon.

8. člen — Organi agrarne skupnosti

Organi agrarne skupnosti so občni zbor, predsednik in namestnik predsednika, upravni odbor in nadzorni odbor.

Agrarna skupnost ima ________________ članov.

9. člen — Občni zbor — sestava in pristojnosti

Občni zbor je najvišji organ agrarne skupnosti in ga sestavljajo vsi člani.

Občni zbor odloča o poslih, ki presegajo redno upravljanje s premoženjem članov, o sprejetju tega akta in njegovih sprememb, o imenovanju in razrešitvi predsednika in namestnika predsednika, o uporabi presežka prihodkov nad odhodki, o izvolitvi in razrešitvi pristopnih članov, o letnem programu dela in finančnem načrtu, o letnem poročilu dela, o upravljanju z denarnimi sredstvi na transakcijskem računu, o pridobivanju nepremičnin, o volitvah in razrešitvah članov upravnega in nadzornega odbora, o prenehanju agrarne skupnosti ter o drugih vprašanjih iz tega akta.

Občni zbor vodi predsednik občnega zbora, ki je lahko član ali druga oseba, ki jo izvoli občni zbor.

10. člen — Sklic občnega zbora in vabilo

Predsednik agrarne skupnosti mora sklicati občni zbor najmanj enkrat letno. Sklic lahko pisno zahtevajo tudi člani, katerih deleži predstavljajo najmanj eno petino vseh glasov; če predsednik zbora ne skliče v 15 dneh po prejemu zahteve, ga lahko skličejo člani, ki so sklic zahtevali. Občni zbor lahko skliče tudi nadzorni odbor, če to zahtevajo interesi agrarne skupnosti.

Vabilo na občni zbor se objavi ________________. Med objavo vabila oziroma dnem, ko so bila vabila odposlana, in občnim zborom mora preteči najmanj en teden.

Vabilo vsebuje kraj, datum in uro občnega zbora ter predlagani dnevni red, v primeru odločanja z nižjo večino pa tudi opozorilo o tem.

11. člen — Odločanje na občnem zboru

Vsak član ima pravico do števila glasov sorazmerno z velikostjo svojega deleža na premoženju članov.

Občni zbor odloča z večino vseh glasov. Če so ob razpisani uri navzoči člani, katerih deleži predstavljajo manj kot polovico vseh glasov, lahko občni zbor po preteku pol ure veljavno odloča z eno tretjino vseh glasov, če so bili člani na to posebej opozorjeni v vabilu.

Ne glede na prejšnji odstavek občni zbor sprejme ta akt in njegove spremembe z večino vseh glasov, odločitev o pridobitvi nove nepremičnine z dvotretjinsko večino vseh glasov, odločitev o delitvi premoženja z večino, ki jo določa zakon, in odločitev o prenehanju agrarne skupnosti s soglasjem vseh članov.

Pri odločanju o prodaji nepremičnine kot celote, o pridobivanju nepremičnin in o prenehanju agrarne skupnosti mora biti navzoč upravni delavec Upravne enote ________________ ali notar, ki preveri, ali je bila odločitev sprejeta z ustrezno večino, in podpiše zapisnik.

Član lahko za sodelovanje in odločanje na občnem zboru pisno pooblasti drugo osebo; iz pooblastila mora biti razviden njegov obseg. Pooblastilo mora biti notarsko ali upravno overjeno, razen kadar član pooblasti ožjega sorodnika, ki ga določa zakon, in ne gre za odločanje o poslih, ki presegajo redno upravljanje, o pridobivanju nepremičnin ali o prenehanju agrarne skupnosti.

12. člen — Zapisnik občnega zbora

O delu občnega zbora se sestavi zapisnik, ki vsebuje kraj in čas zbora, navedbo predsednika občnega zbora, seznam navzočih članov in število glasov, ki pripadajo posameznemu članu, druge navzoče osebe, ugotovitev o prisotnosti upravnega delavca ali notarja, ugotovitev o pooblastilih za zastopane člane, ugotovitev sklepčnosti in sprejete sklepe z navedbo izida glasovanja.

Zapisnik podpišejo predsednik občnega zbora in zapisnikar, v primerih obvezne prisotnosti pa v ustreznem delu tudi upravni delavec upravne enote ali notar.

V 15 dneh po končanem občnem zboru je zapisnik na vpogled vsem članom ________________.

13. člen — Predsednik in namestnik predsednika

Predsednik agrarne skupnosti je poslovodni organ, ki organizira in vodi delovanje agrarne skupnosti, jo predstavlja in zastopa ter je odgovoren za zakonitost njenega delovanja. Predsednik je lahko samo poslovno sposobna fizična oseba, ki je član.

Predsednik ima namestnika, ki opravlja naloge predsednika v času njegove odsotnosti ali zadržanosti in v času predčasnega prenehanja mandata do začetka mandata novo izvoljenega predsednika.

Predsednika in namestnika imenuje in razrešuje občni zbor. Mandat traja ________________ in se lahko ponovi.

Funkcija predsednika preneha s smrtjo, z iztekom mandata, s pisno izjavo o odstopu ali z razrešitvijo na občnem zboru; predlog za razrešitev lahko poda vsak član.

14. člen — Naloge in odgovornost predsednika

Predsednik sklicuje občni zbor in vodi upravni odbor, sestavi in objavi zapisnik seje upravnega odbora, uresničuje letni program dela in finančni načrt, vlaga predloge za vpis v register agrarnih skupnosti, upravlja z denarnimi sredstvi na transakcijskem računu v skladu s finančnim načrtom in sklepi organov, sprejema plačila in plačuje obveznosti, vlaga vloge in zastopa člane v sodnih, upravnih in drugih postopkih razen davčnih, na podlagi odločitev organov sklepa pravne posle s tretjimi osebami, izvršuje sklepe organov ter o svojem delu poroča članom.

Pri sklepanju pravnih poslov s tretjimi osebami predsednik nastopa v imenu in za račun članov. Šteje se, da je pravni posel sklenjen v imenu članov, če vsebuje ime agrarne skupnosti.

Predsednik mora pri opravljanju nalog ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja in ne sme prenesti pooblastila za zastopanje agrarne skupnosti v pravnem prometu.

Predsednik je članom odgovoren z vsem svojim premoženjem za škodo, ki jim jo povzroči, če sklene posel brez sklepa organa agrarne skupnosti ali če sklep organa prekorači.

Če zaradi navzkrižja interesov tako predlaga predsednik ali najmanj petina članov glede na njihove deleže, zastopnika za posamezno zadevo določi občni zbor.

15. člen — Upravni odbor

Upravni odbor odloča o poslih rednega upravljanja s premoženjem članov, o predlogu dediča, izvršuje sklepe občnega zbora in finančni ter poslovni načrt in odloča o drugih vprašanjih, določenih v tem aktu in zakonu.

Upravni odbor ima ________________ članov, ki jih izvoli občni zbor za mandat ________________. Število članov upravnega odbora, ki niso člani agrarne skupnosti, ne sme presegati polovice vseh članov odbora. Predsednik agrarne skupnosti je predsednik upravnega odbora.

Pri odločanju ima vsak član upravnega odbora en glas ne glede na svoj delež na premoženju; odbor odloča z večino vseh glasov, svoje dolžnosti pa mora član opravljati osebno.

16. člen — Nadzorni odbor

Nadzorni odbor nadzira delo in poslovanje predsednika agrarne skupnosti in upravnega odbora, nadzira razpolaganje s premoženjem članov ter finančno in materialno poslovanje agrarne skupnosti, in o tem poroča občnemu zboru.

Nadzorni odbor ima ________________ članov, ki jih izvoli občni zbor za mandat ________________. Število oseb v nadzornem odboru, ki niso člani agrarne skupnosti, ne sme presegati polovice vseh članov odbora. V nadzorni odbor ne sme biti izvoljena oseba, ki je predsednik agrarne skupnosti ali član upravnega odbora.

Pri odločanju ima vsak član nadzornega odbora en glas; odbor odloča z večino vseh glasov.

17. člen — Financiranje in presežek

Vsi prilivi in odlivi iz kmetijske in gozdarske dejavnosti ter tisti, ki so povezani z upravljanjem in razpolaganjem s premičnim in nepremičnim premoženjem članov, se vodijo na posebnem transakcijskem računu agrarne skupnosti ________________.

Če sredstva na računu ne zadoščajo za plačilo obveznosti v celoti, se te poravnajo iz premoženja članov do višine vrednosti njihovih deležev.

Presežek prilivov nad odlivi, ki ga agrarna skupnost ustvari v posameznem letu, ________________, na podlagi sklepa občnega zbora.

18. člen — Javnost dela

Delo agrarne skupnosti je javno za njene člane. Člani se z vabili, sklepi organov, zapisniki, letnim programom dela, finančnim načrtom in letnim poročilom seznanijo ________________.

Vsak član ima pravico do brezplačnega vpogleda in na lastne stroške do preslikave dokumentacije, ki jo vodi agrarna skupnost; vpogled mu je omogočen najpozneje v 30 dneh od dneva, ko je podal zahtevo.

19. člen — Dokumentacija

Agrarna skupnost vodi in hrani dokumentacijo, ki nastane pri njenem delu ali v zvezi z njenim delovanjem, ________________.

Ta akt in zapisniki organov agrarne skupnosti skupaj s prilogami se hranijo trajno.

Odgovorna oseba za vodenje in hrambo dokumentacije je predsednik agrarne skupnosti.

20. člen — Reševanje sporov med člani

Spore med člani, ki izvirajo iz tega akta ali iz upravljanja s premoženjem članov, člani najprej rešujejo sporazumno. Pisni predlog za rešitev spora obravnava občni zbor na prvi naslednji seji.

Najmanj ena petina članov glede na deleže na premoženju lahko pred sodiščem izpodbija sklepe občnega zbora, če meni, da so bili sprejeti v nasprotju z zakonom ali s tem aktom ali da bi z izvršitvijo sklepa nastala škoda članom. Tožba se vloži v šestih mesecih od sprejetja sklepa, če pa je bilo izpodbijanje naznanjeno že na občnem zboru, v 15 dneh; do vložitve tožbe oziroma pravnomočne odločitve sodišča agrarna skupnost izvršitev takega sklepa zadrži.

Če je med preglasovano manjšino tudi predsednik agrarne skupnosti, agrarno skupnost zastopa najstarejši član, ki ni med preglasovano manjšino, razen če občni zbor odloči drugače.

21. člen — Spremembe in dopolnitve tega akta

Spremembe in dopolnitve tega akta sprejme občni zbor z večino vseh glasov. Pravilo o odločanju z eno tretjino glasov po preteku pol ure se pri tem ne uporablja.

Predlog sprememb lahko poda predsednik, upravni odbor, nadzorni odbor ali člani, katerih deleži predstavljajo najmanj eno petino vseh glasov. Predlog se članom pošlje skupaj z vabilom na občni zbor.

Predsednik sporoči spremembo tega akta Upravni enoti ________________ najpozneje v 15 dneh od sprejetja ter priloži zapisnik seje občnega zbora, izvod besedila sprememb in prečiščeno besedilo akta.

22. člen — Prenehanje agrarne skupnosti

Agrarna skupnost preneha s preoblikovanjem v pravno osebo ali z delitvijo premoženja članov.

Agrarna skupnost se lahko preoblikuje v pravno osebo, če člani soglasno sprejmejo akt o ustanovitvi pravne osebe, s katerim na novoustanovljeno pravno osebo prenesejo vse svoje stvarne pravice na nepremičnem in premičnem premoženju članov. Odločitev o prenehanju agrarne skupnosti sprejme občni zbor s soglasjem vseh članov.

Delitev solastnine lahko pred sodiščem zahtevajo člani, katerih deleži na nepremičninah članov skupaj predstavljajo več kot tri četrtine, ali vsak član, če delež enega člana presega več kot polovico.

Predsednik o prenehanju pisno obvesti Upravno enoto ________________ in priloži zapisnik občnega zbora s sklepom o preoblikovanju oziroma pravnomočno sodno odločbo o delitvi premoženja.

23. člen — Končne določbe

Ta akt je sprejel občni zbor agrarne skupnosti ________________ na seji dne ________________ v ________________, z večino vseh glasov. Sejo je vodil predsednik občnega zbora ________________.

Predsednik agrarne skupnosti je ________________.

Ta akt začne veljati z dnem sprejetja na občnem zboru in nadomesti dotedanji temeljni akt agrarne skupnosti.

Predsednik agrarne skupnosti ta akt skupaj z zapisnikom seje občnega zbora, na kateri je bil potrjen, priloži predlogu za vpis agrarne skupnosti v register agrarnih skupnosti pri Upravni enoti ________________.

Za vprašanja, ki jih ta akt ne ureja, se neposredno uporabljajo določbe Zakona o agrarnih skupnostih in drugih predpisov.

Predsednik občnega zbora

Predsednik agrarne skupnosti

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Zakon ne predpisuje, kdo temeljni akt podpiše. Kar je predpisano, je priloga: predlogu za vpis v register se priložita temeljni akt in zapisnik seje občnega zbora, na kateri je bil potrjen (16. člen, tretji odstavek ZAgrS). Podpisni črti sta zato namenjeni predsedniku občnega zbora, ki je sejo vodil, in predsedniku agrarne skupnosti, ki predlog vlaga.
  • Temeljni akt in njegove spremembe se sprejmejo z večino vseh glasov; znižana tretjinska večina po preteku pol ure se pri tem ne uporablja (21. člen, peti odstavek ZAgrS).
  • Na prvem občnem zboru po Zakonu o agrarnih skupnostih mora biti prisoten upravni delavec upravne enote, na območju katere je večji del nepremičnin članov, ali notar (60. člen, drugi odstavek ZAgrS).
  • Spremembo akta mora predsednik sporočiti upravni enoti v 15 dneh in priložiti prečiščeno besedilo (17. člen ZAgrS). Če tega ne stori, gre za prekršek, za katerega je predpisana globa od 200 do 800 eurov (57. člen ZAgrS).
  • Pri agrarni skupnosti s 25 člani ali manj naloge upravnega in nadzornega odbora opravlja občni zbor (19. člen, drugi odstavek ZAgrS). Ta vzorec v tem primeru člena o obeh odborih ne izpiše.
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega državnega vzorca temeljnega akta ni; priročnik ministrstva za kmetijstvo napotuje na vzorec Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije. Pred vložitvijo na upravno enoto naj akt pregleda pravnik ali notar, zlasti glede glasovalnih pravic pri skupni lastnini in glede seznama parcel.

Temeljni akt agrarne skupnosti

1. člen — Ime in sedež

Ime agrarne skupnosti je ________________.

Sedež agrarne skupnosti je ________________, občina ________________.

Agrarna skupnost v pravnem prometu uporablja le svoje ime, kot je vpisano v register agrarnih skupnosti.

2. člen — Status agrarne skupnosti

Agrarna skupnost ni pravna oseba. Ima sposobnost biti stranka v sodnih, upravnih in drugih postopkih, razen v davčnih postopkih.

Agrarna skupnost v okviru omejitev in prepovedi, ki jih določajo predpisi, prosto ureja razmerja med člani.

Član agrarne skupnosti je fizična ali pravna oseba, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot solastnik ali skupni lastnik nepremičnega premoženja iz 5. člena tega akta.

3. člen — Namen in cilj delovanja

Namen agrarne skupnosti je zagotavljanje upravljanja s premoženjem članov, trajno gospodarjenje s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, skupno uresničevanje interesov prebivalcev na podeželju, ohranjanje poseljenosti in običajev na podeželju ter razvoj podeželja.

Cilj delovanja agrarne skupnosti je ohranitev premoženja članov kot celote in njegova gospodarna raba za naslednje generacije.

4. člen — Naloge agrarne skupnosti

Agrarna skupnost opravlja zlasti naslednje naloge: skrb za pravno in dejansko urejenost nepremičnin članov, izkoriščanje gozdov in uporabo kmetijskih zemljišč, investicijsko vzdrževanje, dajanje gozdov v uporabo ter dajanje kmetijskih zemljišč v najem oziroma zakup.

Na premoženju, ki je v ________________, lahko člani opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost.

Posli, ki presegajo redno upravljanje, zlasti vsako razpolaganje z nepremičnino kot celoto, so dopustni le v primerih in na način, ki ga določa zakon.

5. člen — Premoženje in seznam zemljiških parcel

Premoženje članov je v ________________ in obsega naslednje zemljiške parcele:

________________

Na premičnem premoženju, ki ga agrarna skupnost pridobi s svojim poslovanjem, pridobi član lastninsko pravico v sorazmerju s svojim deležem na nepremičnem premoženju.

6. člen — Glasovalne pravice pri skupni lastnini

Pri premoženju, ki je v skupni lastnini članov, se šteje, da so deleži članov na tem premoženju enaki, in temu ustrezno pripada vsakemu članu enako število glasov.

7. člen — Pravice in obveznosti članov

Član ima v zvezi s premoženjem, ki je v ________________, pravice in dolžnosti, kot jih določata zakon in ta akt, in jih uresničuje neposredno ali prek organov agrarne skupnosti.

Član ima pravico sodelovati in glasovati na občnem zboru, voliti in biti voljen v organe, biti obveščen o delu agrarne skupnosti ter brezplačno vpogledati v dokumentacijo in jo na svoje stroške preslikati; vpogled mu je omogočen najpozneje v 30 dneh od zahteve.

Član je dolžan ravnati v skladu s tem aktom in sklepi organov, sodelovati pri vzdrževanju in ohranitvi premoženja ter poravnavati obveznosti, ki iz tega izhajajo.

Član je za obveznosti, nastale v zvezi z delovanjem agrarne skupnosti, odgovoren z vsem svojim premoženjem do višine vrednosti svojega deleža na premoženju članov.

Član prosto razpolaga s svojim solastniškim deležem, pri čemer je predmet razpolaganja lahko le celotni solastniški delež na vseh zemljiških parcelah. Pri prodaji deleža se uveljavljajo predkupne pravice po zakonsko določenem vrstnem redu, darilna pogodba o deležu pa je dopustna le z osebami, ki jih določa zakon.

8. člen — Organi agrarne skupnosti

Organi agrarne skupnosti so občni zbor, predsednik in namestnik predsednika, upravni odbor in nadzorni odbor.

Agrarna skupnost ima ________________ članov.

9. člen — Občni zbor — sestava in pristojnosti

Občni zbor je najvišji organ agrarne skupnosti in ga sestavljajo vsi člani.

Občni zbor odloča o poslih, ki presegajo redno upravljanje s premoženjem članov, o sprejetju tega akta in njegovih sprememb, o imenovanju in razrešitvi predsednika in namestnika predsednika, o uporabi presežka prihodkov nad odhodki, o izvolitvi in razrešitvi pristopnih članov, o letnem programu dela in finančnem načrtu, o letnem poročilu dela, o upravljanju z denarnimi sredstvi na transakcijskem računu, o pridobivanju nepremičnin, o volitvah in razrešitvah članov upravnega in nadzornega odbora, o prenehanju agrarne skupnosti ter o drugih vprašanjih iz tega akta.

Občni zbor vodi predsednik občnega zbora, ki je lahko član ali druga oseba, ki jo izvoli občni zbor.

10. člen — Sklic občnega zbora in vabilo

Predsednik agrarne skupnosti mora sklicati občni zbor najmanj enkrat letno. Sklic lahko pisno zahtevajo tudi člani, katerih deleži predstavljajo najmanj eno petino vseh glasov; če predsednik zbora ne skliče v 15 dneh po prejemu zahteve, ga lahko skličejo člani, ki so sklic zahtevali. Občni zbor lahko skliče tudi nadzorni odbor, če to zahtevajo interesi agrarne skupnosti.

Vabilo na občni zbor se objavi ________________. Med objavo vabila oziroma dnem, ko so bila vabila odposlana, in občnim zborom mora preteči najmanj en teden.

Vabilo vsebuje kraj, datum in uro občnega zbora ter predlagani dnevni red, v primeru odločanja z nižjo večino pa tudi opozorilo o tem.

11. člen — Odločanje na občnem zboru

Vsak član ima pravico do števila glasov sorazmerno z velikostjo svojega deleža na premoženju članov.

Občni zbor odloča z večino vseh glasov. Če so ob razpisani uri navzoči člani, katerih deleži predstavljajo manj kot polovico vseh glasov, lahko občni zbor po preteku pol ure veljavno odloča z eno tretjino vseh glasov, če so bili člani na to posebej opozorjeni v vabilu.

Ne glede na prejšnji odstavek občni zbor sprejme ta akt in njegove spremembe z večino vseh glasov, odločitev o pridobitvi nove nepremičnine z dvotretjinsko večino vseh glasov, odločitev o delitvi premoženja z večino, ki jo določa zakon, in odločitev o prenehanju agrarne skupnosti s soglasjem vseh članov.

Pri odločanju o prodaji nepremičnine kot celote, o pridobivanju nepremičnin in o prenehanju agrarne skupnosti mora biti navzoč upravni delavec Upravne enote ________________ ali notar, ki preveri, ali je bila odločitev sprejeta z ustrezno večino, in podpiše zapisnik.

Član lahko za sodelovanje in odločanje na občnem zboru pisno pooblasti drugo osebo; iz pooblastila mora biti razviden njegov obseg. Pooblastilo mora biti notarsko ali upravno overjeno, razen kadar član pooblasti ožjega sorodnika, ki ga določa zakon, in ne gre za odločanje o poslih, ki presegajo redno upravljanje, o pridobivanju nepremičnin ali o prenehanju agrarne skupnosti.

12. člen — Zapisnik občnega zbora

O delu občnega zbora se sestavi zapisnik, ki vsebuje kraj in čas zbora, navedbo predsednika občnega zbora, seznam navzočih članov in število glasov, ki pripadajo posameznemu članu, druge navzoče osebe, ugotovitev o prisotnosti upravnega delavca ali notarja, ugotovitev o pooblastilih za zastopane člane, ugotovitev sklepčnosti in sprejete sklepe z navedbo izida glasovanja.

Zapisnik podpišejo predsednik občnega zbora in zapisnikar, v primerih obvezne prisotnosti pa v ustreznem delu tudi upravni delavec upravne enote ali notar.

V 15 dneh po končanem občnem zboru je zapisnik na vpogled vsem članom ________________.

13. člen — Predsednik in namestnik predsednika

Predsednik agrarne skupnosti je poslovodni organ, ki organizira in vodi delovanje agrarne skupnosti, jo predstavlja in zastopa ter je odgovoren za zakonitost njenega delovanja. Predsednik je lahko samo poslovno sposobna fizična oseba, ki je član.

Predsednik ima namestnika, ki opravlja naloge predsednika v času njegove odsotnosti ali zadržanosti in v času predčasnega prenehanja mandata do začetka mandata novo izvoljenega predsednika.

Predsednika in namestnika imenuje in razrešuje občni zbor. Mandat traja ________________ in se lahko ponovi.

Funkcija predsednika preneha s smrtjo, z iztekom mandata, s pisno izjavo o odstopu ali z razrešitvijo na občnem zboru; predlog za razrešitev lahko poda vsak član.

14. člen — Naloge in odgovornost predsednika

Predsednik sklicuje občni zbor in vodi upravni odbor, sestavi in objavi zapisnik seje upravnega odbora, uresničuje letni program dela in finančni načrt, vlaga predloge za vpis v register agrarnih skupnosti, upravlja z denarnimi sredstvi na transakcijskem računu v skladu s finančnim načrtom in sklepi organov, sprejema plačila in plačuje obveznosti, vlaga vloge in zastopa člane v sodnih, upravnih in drugih postopkih razen davčnih, na podlagi odločitev organov sklepa pravne posle s tretjimi osebami, izvršuje sklepe organov ter o svojem delu poroča članom.

Pri sklepanju pravnih poslov s tretjimi osebami predsednik nastopa v imenu in za račun članov. Šteje se, da je pravni posel sklenjen v imenu članov, če vsebuje ime agrarne skupnosti.

Predsednik mora pri opravljanju nalog ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja in ne sme prenesti pooblastila za zastopanje agrarne skupnosti v pravnem prometu.

Predsednik je članom odgovoren z vsem svojim premoženjem za škodo, ki jim jo povzroči, če sklene posel brez sklepa organa agrarne skupnosti ali če sklep organa prekorači.

Če zaradi navzkrižja interesov tako predlaga predsednik ali najmanj petina članov glede na njihove deleže, zastopnika za posamezno zadevo določi občni zbor.

15. člen — Upravni odbor

Upravni odbor odloča o poslih rednega upravljanja s premoženjem članov, o predlogu dediča, izvršuje sklepe občnega zbora in finančni ter poslovni načrt in odloča o drugih vprašanjih, določenih v tem aktu in zakonu.

Upravni odbor ima ________________ članov, ki jih izvoli občni zbor za mandat ________________. Število članov upravnega odbora, ki niso člani agrarne skupnosti, ne sme presegati polovice vseh članov odbora. Predsednik agrarne skupnosti je predsednik upravnega odbora.

Pri odločanju ima vsak član upravnega odbora en glas ne glede na svoj delež na premoženju; odbor odloča z večino vseh glasov, svoje dolžnosti pa mora član opravljati osebno.

16. člen — Nadzorni odbor

Nadzorni odbor nadzira delo in poslovanje predsednika agrarne skupnosti in upravnega odbora, nadzira razpolaganje s premoženjem članov ter finančno in materialno poslovanje agrarne skupnosti, in o tem poroča občnemu zboru.

Nadzorni odbor ima ________________ članov, ki jih izvoli občni zbor za mandat ________________. Število oseb v nadzornem odboru, ki niso člani agrarne skupnosti, ne sme presegati polovice vseh članov odbora. V nadzorni odbor ne sme biti izvoljena oseba, ki je predsednik agrarne skupnosti ali član upravnega odbora.

Pri odločanju ima vsak član nadzornega odbora en glas; odbor odloča z večino vseh glasov.

17. člen — Financiranje in presežek

Vsi prilivi in odlivi iz kmetijske in gozdarske dejavnosti ter tisti, ki so povezani z upravljanjem in razpolaganjem s premičnim in nepremičnim premoženjem članov, se vodijo na posebnem transakcijskem računu agrarne skupnosti ________________.

Če sredstva na računu ne zadoščajo za plačilo obveznosti v celoti, se te poravnajo iz premoženja članov do višine vrednosti njihovih deležev.

Presežek prilivov nad odlivi, ki ga agrarna skupnost ustvari v posameznem letu, ________________, na podlagi sklepa občnega zbora.

18. člen — Javnost dela

Delo agrarne skupnosti je javno za njene člane. Člani se z vabili, sklepi organov, zapisniki, letnim programom dela, finančnim načrtom in letnim poročilom seznanijo ________________.

Vsak član ima pravico do brezplačnega vpogleda in na lastne stroške do preslikave dokumentacije, ki jo vodi agrarna skupnost; vpogled mu je omogočen najpozneje v 30 dneh od dneva, ko je podal zahtevo.

19. člen — Dokumentacija

Agrarna skupnost vodi in hrani dokumentacijo, ki nastane pri njenem delu ali v zvezi z njenim delovanjem, ________________.

Ta akt in zapisniki organov agrarne skupnosti skupaj s prilogami se hranijo trajno.

Odgovorna oseba za vodenje in hrambo dokumentacije je predsednik agrarne skupnosti.

20. člen — Reševanje sporov med člani

Spore med člani, ki izvirajo iz tega akta ali iz upravljanja s premoženjem članov, člani najprej rešujejo sporazumno. Pisni predlog za rešitev spora obravnava občni zbor na prvi naslednji seji.

Najmanj ena petina članov glede na deleže na premoženju lahko pred sodiščem izpodbija sklepe občnega zbora, če meni, da so bili sprejeti v nasprotju z zakonom ali s tem aktom ali da bi z izvršitvijo sklepa nastala škoda članom. Tožba se vloži v šestih mesecih od sprejetja sklepa, če pa je bilo izpodbijanje naznanjeno že na občnem zboru, v 15 dneh; do vložitve tožbe oziroma pravnomočne odločitve sodišča agrarna skupnost izvršitev takega sklepa zadrži.

Če je med preglasovano manjšino tudi predsednik agrarne skupnosti, agrarno skupnost zastopa najstarejši član, ki ni med preglasovano manjšino, razen če občni zbor odloči drugače.

21. člen — Spremembe in dopolnitve tega akta

Spremembe in dopolnitve tega akta sprejme občni zbor z večino vseh glasov. Pravilo o odločanju z eno tretjino glasov po preteku pol ure se pri tem ne uporablja.

Predlog sprememb lahko poda predsednik, upravni odbor, nadzorni odbor ali člani, katerih deleži predstavljajo najmanj eno petino vseh glasov. Predlog se članom pošlje skupaj z vabilom na občni zbor.

Predsednik sporoči spremembo tega akta Upravni enoti ________________ najpozneje v 15 dneh od sprejetja ter priloži zapisnik seje občnega zbora, izvod besedila sprememb in prečiščeno besedilo akta.

22. člen — Prenehanje agrarne skupnosti

Agrarna skupnost preneha s preoblikovanjem v pravno osebo ali z delitvijo premoženja članov.

Agrarna skupnost se lahko preoblikuje v pravno osebo, če člani soglasno sprejmejo akt o ustanovitvi pravne osebe, s katerim na novoustanovljeno pravno osebo prenesejo vse svoje stvarne pravice na nepremičnem in premičnem premoženju članov. Odločitev o prenehanju agrarne skupnosti sprejme občni zbor s soglasjem vseh članov.

Delitev solastnine lahko pred sodiščem zahtevajo člani, katerih deleži na nepremičninah članov skupaj predstavljajo več kot tri četrtine, ali vsak član, če delež enega člana presega več kot polovico.

Predsednik o prenehanju pisno obvesti Upravno enoto ________________ in priloži zapisnik občnega zbora s sklepom o preoblikovanju oziroma pravnomočno sodno odločbo o delitvi premoženja.

23. člen — Končne določbe

Ta akt je sprejel občni zbor agrarne skupnosti ________________ na seji dne ________________ v ________________, z večino vseh glasov. Sejo je vodil predsednik občnega zbora ________________.

Predsednik agrarne skupnosti je ________________.

Ta akt začne veljati z dnem sprejetja na občnem zboru in nadomesti dotedanji temeljni akt agrarne skupnosti.

Predsednik agrarne skupnosti ta akt skupaj z zapisnikom seje občnega zbora, na kateri je bil potrjen, priloži predlogu za vpis agrarne skupnosti v register agrarnih skupnosti pri Upravni enoti ________________.

Za vprašanja, ki jih ta akt ne ureja, se neposredno uporabljajo določbe Zakona o agrarnih skupnostih in drugih predpisov.

Predsednik občnega zbora

Predsednik agrarne skupnosti

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Agrarna skupnost ima temeljni akt; njegovo obvezno vsebino določa 13. člen Zakona o agrarnih skupnostih v petnajstih točkah.
  • Zakon imena akta ne predpisuje — v praksi se imenuje statut ali pravila (Priročnik za uporabo Zakona o agrarnih skupnostih, MKGP, točka 4.1).
  • Temeljni akt in njegove spremembe sprejme občni zbor z večino vseh glasov; znižana tretjinska večina se pri tem ne uporablja (ZAgrS, 21. člen, peti odstavek).
  • Glasovi na občnem zboru se štejejo po deležih članov na premoženju, ne po glavah (ZAgrS, 21. člen, drugi odstavek).
  • Ime agrarne skupnosti je sestavljeno iz navedbe, da gre za agrarno skupnost, navedbe pretežnega kraja delovanja in oznake »a. s.« (ZAgrS, 14. člen).
  • Temeljni akt in zapisnik občnega zbora, na katerem je bil potrjen, sta obvezni prilogi predloga za vpis v register agrarnih skupnosti (ZAgrS, 16. člen, tretji odstavek).
  • Agrarna skupnost s 25 člani ali manj ima lahko samo občni zbor, predsednika in namestnika; naloge upravnega in nadzornega odbora opravlja občni zbor (ZAgrS, 19. člen, drugi odstavek).
  • Spremembo temeljnega akta mora predsednik sporočiti upravni enoti v 15 dneh, skupaj z besedilom sprememb in prečiščenim besedilom (ZAgrS, 17. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi temeljnega akta izhajajo iz spodaj navedenih določb.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Zakon o agrarnih skupnostih, 2. člen

    Agrarna skupnost je skupnost fizičnih in pravnih oseb, ponovno vzpostavljena po ZPVAS in vpisana v register agrarnih skupnosti. Član je, kdor je v zemljiški knjigi vpisan kot solastnik ali skupni lastnik vrnjenega premoženja.

  • Zakon o agrarnih skupnostih, 3. člen

    Namen agrarne skupnosti je upravljanje s premoženjem članov, trajno gospodarjenje s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, skupno uresničevanje interesov prebivalcev na podeželju, ohranjanje poseljenosti in običajev ter razvoj podeželja.

  • Zakon o agrarnih skupnostih, 4. člen

    Domneva se, da so deleži na premoženju v skupni lastnini enaki, če temeljni akt ne določa drugače. Za skupno lastnino se smiselno uporabljajo določbe o solastnini.

  • Zakon o agrarnih skupnostih, 5. in 7. člen

    Agrarna skupnost prosto ureja razmerja med člani v okviru omejitev in prepovedi, ki jih določajo predpisi. Ni pravna oseba, ima pa sposobnost biti stranka v sodnih, upravnih in drugih postopkih, razen davčnih.

  • Zakon o agrarnih skupnostih, 6. člen

    Nepremičnina kot celota, ki je v lasti članov, se v pravnem prometu ne sme odtujiti ali razdeliti, razen v primerih, ki jih določa zakon.

  • Zakon o agrarnih skupnostih, 8. in 10. člen

    Član ima pravice in dolžnosti, kot jih določata zakon in temeljni akt, in jih uresničuje neposredno ali prek organov. Za obveznosti, nastale v zvezi z delovanjem agrarne skupnosti, odgovarja z vsem svojim premoženjem do višine vrednosti svojega deleža.

  • Zakon o agrarnih skupnostih, 11. člen

    Agrarna skupnost lahko v temeljnem aktu predvidi imenovanje pristopnih članov in določi pogoje zanj. Pristopni član nima glasovalnih pravic, lahko pa ima predkupno pravico po 42. členu.

  • Zakon o agrarnih skupnostih, 12. člen

    Vsi prilivi in odlivi se vodijo na posebnem transakcijskem računu agrarne skupnosti. Presežek se lahko razdeli med člane v sorazmerju z deleži na podlagi sklepa občnega zbora. Agrarna skupnost lahko v temeljnem aktu predvidi rezervni sklad.

  • Zakon o agrarnih skupnostih, 13. člen

    Agrarna skupnost ima temeljni akt. Ta določa ime in sedež, namen in cilj delovanja, naloge, organe z volitvami in pristojnostmi, seznam zemljiških parcel, dogovor o glasovalnih pravicah pri skupni lastnini, pravice in obveznosti članov, reševanje sporov, razpolaganje s presežkom, pogoje za pristopne člane, način spreminjanja akta, pogoje in način prenehanja, financiranje in nadzor, način zagotavljanja javnosti dela ter druga pomembna vprašanja.

  • Zakon o agrarnih skupnostih, 14. člen

    Ime je sestavljeno iz navedbe, da gre za agrarno skupnost, navedbe pretežnega kraja delovanja in oznake »a. s.«. Agrarna skupnost v pravnem prometu uporablja le svoje ime, ki se mora razlikovati od imen drugih agrarnih skupnosti.

  • Zakon o agrarnih skupnostih, 16. člen

    Predsednik vloži predlog za vpis v register pri upravni enoti, na območju katere je večji del nepremičnin članov. Predlogu se priložita temeljni akt in zapisnik seje občnega zbora, na kateri je bil potrjen, ter podatki o članih, parcelah, sedežu, predsedniku in namestniku.

  • Zakon o agrarnih skupnostih, 17. člen

    Predsednik sporoča spremembe registrskih podatkov upravni enoti najpozneje v 15 dneh od spremembe. Če je bil spremenjen temeljni akt, priloži besedilo sprememb in prečiščeno besedilo akta.

  • Zakon o agrarnih skupnostih, 19. člen

    Organi so občni zbor, predsednik in namestnik predsednika, upravni odbor in nadzorni odbor. Agrarna skupnost s 25 člani ali manj ima lahko samo občni zbor, predsednika in namestnika; naloge obeh odborov tedaj opravlja občni zbor.

  • Zakon o agrarnih skupnostih, 20. člen

    Občni zbor je najvišji organ, ki ga sestavljajo vsi člani, in odloča o poslih, ki presegajo redno upravljanje, o sprejetju temeljnega akta in sprememb, o imenovanju in razrešitvi predsednika in namestnika, o uporabi presežka, o pristopnih članih, o letnem programu in finančnem načrtu, o letnem poročilu, o denarnih sredstvih na računu, o pridobivanju nepremičnin, o volitvah članov odborov, o prenehanju in o drugih vprašanjih iz temeljnega akta.

  • Zakon o agrarnih skupnostih, 21. člen

    Vsak član ima število glasov sorazmerno z velikostjo svojega deleža. Občni zbor odloča z večino vseh glasov; temeljni akt in spremembe sprejme z večino vseh glasov, pridobitev nove nepremičnine z dvotretjinsko večino, prenehanje s soglasjem vseh. Pooblastilo za zastopanje člana mora biti notarsko ali upravno overjeno, razen pri ožjih sorodnikih.

  • Zakon o agrarnih skupnostih, 22. in 23. člen

    Predsednik mora sklicati občni zbor najmanj enkrat letno; sklic lahko zahtevajo člani z najmanj eno petino glasov. Vabilo se objavi na način iz temeljnega akta, med objavo oziroma odpošiljanjem in zborom pa mora preteči najmanj en teden.

  • Zakon o agrarnih skupnostih, 24. člen

    O delu občnega zbora se sestavi zapisnik s krajem in časom, predsednikom zbora, seznamom navzočih in njihovimi glasovi, ugotovitvijo sklepčnosti in sprejetimi sklepi z izidom glasovanja. V 15 dneh po zboru je zapisnik na vpogled vsem članom na način iz temeljnega akta.

  • Zakon o agrarnih skupnostih, 25., 26. in 28. člen

    Predsednik je poslovodni organ in je lahko samo poslovno sposobna fizična oseba, ki je član; trajanje mandata določi temeljni akt. Namestnik opravlja naloge v času odsotnosti. Funkcija preneha s smrtjo, iztekom mandata, pisnim odstopom ali razrešitvijo na občnem zboru.

  • Zakon o agrarnih skupnostih, 27., 29. in 30. člen

    Predsednik sklicuje občni zbor, vodi upravni odbor, uresničuje letni program in finančni načrt, vlaga predloge za vpis v register, upravlja z denarnimi sredstvi, sklepa pravne posle na podlagi odločitev organov in poroča članom. Ravnati mora s skrbnostjo dobrega gospodarja in ne sme prenesti pooblastila za zastopanje; za posel brez sklepa organa odgovarja z vsem svojim premoženjem.

  • Zakon o agrarnih skupnostih, 31., 32. in 33. člen

    Upravni odbor odloča o poslih rednega upravljanja in izvršuje sklepe občnega zbora; predsednik agrarne skupnosti je njegov predsednik. Nadzorni odbor nadzira delo predsednika in upravnega odbora. Število članov in mandat obeh odborov določa temeljni akt, osebe, ki niso člani, pa ne smejo presegati polovice. V nadzorni odbor ne sme biti izvoljen predsednik ali član upravnega odbora. Vsak član odbora ima en glas, odločitve se sprejemajo z večino vseh glasov.

  • Zakon o agrarnih skupnostih, 34. in 35. člen

    Član ima pravico do brezplačnega vpogleda in na svoje stroške do preslikave dokumentacije, ki mora biti omogočena v 30 dneh od zahteve. Temeljni akt in zapisniki organov s prilogami se hranijo trajno; način vodenja in hrambe uredi temeljni akt, odgovorna oseba je predsednik, če akt ne določa drugače.

  • Zakon o agrarnih skupnostih, 36. člen

    Najmanj ena petina članov glede na deleže lahko pred sodiščem izpodbija sklepe občnega zbora, sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim aktom. Tožba se vloži v šestih mesecih od sprejetja sklepa, ob napovedi izpodbijanja že na zboru pa v 15 dneh, do takrat agrarna skupnost izvršitev zadrži.

  • Zakon o agrarnih skupnostih, 37., 40. in 41. člen

    S premoženjem članov se upravlja prek organov; član prosto razpolaga s svojim solastniškim deležem, predmet razpolaganja pa je lahko le celotni delež na vseh parcelah. Posli rednega upravljanja so zlasti skrb za urejenost, izkoriščanje gozdov, uporaba kmetijskih zemljišč, investicijsko vzdrževanje in dajanje v najem; razpolaganje z nepremičnino kot celoto presega redno upravljanje in je dopustno le v primerih iz 41. člena.

  • Zakon o agrarnih skupnostih, 42. in 43. člen

    Pri prodaji solastniškega deleža člana imajo predkupno pravico po vrstnem redu agrarna skupnost, član, pristopni član in fizična oseba s stalnim prebivališčem v občini, kjer leži nepremičnina. Darilna pogodba o solastniškem deležu je dopustna le z ožjimi sorodniki ali z agrarno skupnostjo.

  • Zakon o agrarnih skupnostih, 46. člen

    Na premoženju, ki je v solastnini oziroma skupni lastnini članov, lahko člani opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost.

  • Zakon o agrarnih skupnostih, 54. in 55. člen

    Agrarna skupnost se lahko preoblikuje v pravno osebo, če člani soglasno sprejmejo akt o ustanovitvi in nanjo prenesejo vse stvarne pravice. Delitev solastnine lahko pred sodiščem zahtevajo člani z več kot tremi četrtinami deležev, ali vsak član, če delež enega člana presega polovico.

  • Zakon o agrarnih skupnostih, 57. člen

    Z globo od 200 do 800 eurov se kaznuje predsednik agrarne skupnosti, če ne javlja sprememb podatkov v skladu s 17. in 18. členom zakona.

  • Zakon o agrarnih skupnostih, 60. člen

    Prvi občni zbor po tem zakonu skliče katerikoli član agrarne skupnosti, vzpostavljene po ZPVAS. Na prvem občnem zboru mora biti prisoten upravni delavec upravne enote, na območju katere je večji del nepremičnin članov, ali notar.

  • Priročnik za uporabo Zakona o agrarnih skupnostih (MKGP, april 2016), točke 4.1, 5.2.2.3, 8.1 in 11.3

    Naziv temeljnega akta je v praksi različen (statut, pravila). Pravilno sprejet temeljni akt je pogoj za vpis v register. Notar prisotnost zaračuna po notarski tarifi, upravna enota po dejanskih stroških. Agrarna skupnost ni stranka v davčnih postopkih, obdavčen je vsak solastnik po svojem deležu. Vzorec temeljnega akta je na voljo pri Združenju predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec temeljnega akta agrarne skupnosti?

Ne. Uradnega državnega obrazca ali uradnega vzorca ni; obvezno vsebino akta pa izčrpno določa 13. člen ZAgrS. Priročnik ministrstva za kmetijstvo v točki 11.3 napotuje na vzorec Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije, kar je zasebno združenje in ne državni organ.

Kdo sprejme temeljni akt in s kakšno večino?

Občni zbor, in sicer z večino vseh glasov (21. člen, peti odstavek ZAgrS). Pravilo iz četrtega odstavka, po katerem lahko občni zbor pol ure po napovedani uri odloča z eno tretjino glasov, se pri temeljnem aktu ne uporablja.

Kaj mora temeljni akt obvezno vsebovati?

Petnajst vsebin iz 13. člena ZAgrS: ime in sedež, namen in cilj, naloge, organe z volitvami in pristojnostmi, seznam zemljiških parcel, dogovor o glasovalnih pravicah pri skupni lastnini, pravice in obveznosti članov, reševanje sporov, razpolaganje s presežkom, pogoje za pristopne člane, način spreminjanja akta, pogoje in način prenehanja, financiranje in nadzor, način zagotavljanja javnosti dela ter druga pomembna vprašanja.

Ali mora biti pri sprejemu akta navzoč notar ali upravni delavec?

Na prvem občnem zboru po ZAgrS mora biti prisoten upravni delavec upravne enote, na območju katere je večji del nepremičnin članov, ali notar (60. člen, drugi odstavek). Enako velja pri odločanju o prodaji nepremičnine kot celote, o pridobivanju nepremičnin in o prenehanju agrarne skupnosti (21. člen, šesti odstavek).

Koliko stane sprejem temeljnega akta?

Sam akt ne stane nič, plača se le prisotnost notarja ali upravnega delavca na občnem zboru, kadar je obvezna. Notar jo zaračuna po notarski tarifi, upravna enota po dejanskih stroških; pogoje, višino in način plačila predpiše minister, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo (ZAgrS, 21. člen, sedmi odstavek; Priročnik MKGP, točka 5.2.2.3).

Ali agrarna skupnost plača davek od svojega poslovanja?

Ne kot skupnost. Agrarna skupnost ni pravna oseba in ni stranka v davčnih postopkih (7. člen ZAgrS); obdavčen je vsak član samostojno, v višini svojega deleža (Priročnik MKGP, točka 8.1).

Kdaj temeljni akt začne veljati?

ZAgrS dneva uveljavitve ne predpisuje. Akt je sprejet, ko ga občni zbor potrdi z večino vseh glasov, dan začetka veljavnosti pa določi akt sam v končnih določbah. Za razmerja do tretjih oseb je pomemben še vpis v register agrarnih skupnosti pri upravni enoti.

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Kmetijstvo in gozd.