Rubrike te vloge izhajajo iz spodaj navedenih predpisov in iz uradnega obrazca ministrstva.
Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.
Zakon o socialnem varstvu, 100. člen
Upravičenci in drugi zavezanci so dolžni plačati vse opravljene storitve, razen socialne preventive, prve socialne pomoči in institucionalnega varstva v socialnovarstvenih zavodih za usposabljanje. Vlada predpiše merila za oprostitve. Na zahtevo upravičenca o delni ali celotni oprostitvi odloči center za socialno delo. Center lahko določi višjo oprostitev, kot bi šla po merilih, če upravičenec storitev nujno potrebuje ali če to narekujejo posebne socialne razmere. O oprostitvi se odloči za obdobje od dneva začetka izvajanja storitve dalje.
Zakon o socialnem varstvu, 100.a člen
Občina lahko določi dodatne oprostitve pri plačilu stroškov za pomoč na domu in pri plačilu storitev v zavodih za odrasle. O teh oprostitvah odloča pristojni občinski organ.
Zakon o socialnem varstvu, 100.b člen
Če je uporabnik storitve, ki uveljavlja oprostitev plačila institucionalnega varstva, lastnik nepremičnine, se mu z odločbo o oprostitvi prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino v korist občine, ki zanj financira institucionalno varstvo. O prepovedi center odloči v izreku odločbe, prepoved pa se zaznamuje v zemljiški knjigi.
Zakon o socialnem varstvu, 100.c člen
Pri pomoči družini na domu se prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine lahko izreče le na izrecno zahtevo občine in le za nepremičnino, na kateri uporabnik nima prijavljenega stalnega prebivališča. Občina mora zahtevo podati v 20 dneh od prejema obvestila centra za socialno delo, da vodi postopek.
Zakon o socialnem varstvu, 99. člen
Iz proračuna občine se financirata pomoč družini na domu v višini, za katero je upravičenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila, in stroški storitev v zavodih za odrasle, kadar je upravičenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila. Financira jih občina, na območju katere ima upravičenec prijavljeno stalno prebivališče.
Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, 3. in 4. člen
Oprostitve se določajo za osebno pomoč, pomoč družini za dom in pomoč družini na domu, institucionalno varstvo po prvem odstavku 16. člena zakona ter vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji. Center lahko določi oprostitev tudi za nadomestno obliko bivanja in oskrbe zunaj mreže javne službe pod pogoji iz 4. člena.
Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, 6. člen
Vrstni red plačil: storitev plača upravičenec; upravičenec ima pravico do oprostitve, če plačilo presega njegovo plačilno sposobnost; znesek, za katerega je oproščen, plača zavezanec; zavezanec, ki je fizična oseba, ima pravico do oprostitve, če plačilo presega njegovo plačilno sposobnost. Zavezanec, ki je pravna oseba, do oprostitve ni upravičen. Razliko do vrednosti storitve plača Republika Slovenija ali občina.
Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, 7. in 8. člen
O oprostitvah odloča v okviru javnih pooblastil center za socialno delo, ki je po zakonu krajevno pristojen za upravičenca. Za upravičence in zavezance, ki jim je oprostitev priznana, zagotavljata plačila ali doplačila Republika Slovenija oziroma občina.
Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, 9. do 18. člen
Oprostitev je odvisna od vrednosti opravljene storitve, višine ugotovljenega dohodka, meje socialne varnosti, plačilne sposobnosti in prispevka k plačilu storitve. Plačilna sposobnost je presežek ugotovljenega dohodka nad mejo socialne varnosti. Upravičenec in zavezanec sta dolžna prispevati do višine ugotovljene plačilne sposobnosti oziroma preživninske obveznosti.
Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, 23. in 25. člen
Plačila pomoči družini na domu oziroma institucionalnega varstva je v celoti oproščen upravičenec, ki sklene dogovor o izvajanju storitve in ki nima družinskih članov ali drugih zavezancev, nima dohodkov oziroma njegov ugotovljeni dohodek ne dosega meje socialne varnosti in ne prejema dodatka za pomoč in postrežbo.
Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, 26. in 28. člen
Upravičenec do celodnevnega institucionalnega varstva, ki prejema dodatek za pomoč in postrežbo, ga prispeva za plačilo storitve. Pri pomoči družini na domu se oprostitev in prispevek preračunata na uro storitve, dodatni prispevek iz dodatka za pomoč in postrežbo pa znaša en odstotek dodatka za vsako uro opravljene storitve, skupno največ polovico dodatka. Zavezanec, ki vzame upravičenca k sebi v preživljanje, je oproščen plačila pomoči družini na domu, dokler ga ima pri sebi.
Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, 29. do 32. člen
Upravičenci, ki pravice do oprostitve ne pridobijo že s sklenitvijo dogovora, vložijo zahtevo za oprostitev. Center o uvedbi postopka obvesti zavezanca in plačnika storitve ter jima da možnost vstopa v postopek. O višini prispevkov in oprostitev odloča center po predpisih o splošnem upravnem postopku. V nujnih primerih se do dokončnosti odločbe sklene dogovor o začasni višini prispevka. Center lahko določi tudi višjo oziroma začasno oprostitev.
Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, 33. in 34. člen
Upravičenec, zavezanec in izvajalec storitve morajo centru sporočiti vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na obstoj pravice ali višino oprostitve, razen rednih uskladitev periodičnih dohodkov. Kdor spremembe ne sporoči, mora plačniku storitve povrniti nastalo razliko z zakonskimi zamudnimi obrestmi; kdor je oprostitev dosegel z lažnimi dokazili, mora povrniti vse stroške z obrestmi.
Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, 37. do 41. člen
Oprostitve se letno uskladijo s 1. marcem s stopnjo rasti povprečnih mesečnih plač. O usklajeni višini prispevka center v 10 dneh po uskladitvi pošlje obvestilo; kdor meni, da usklajena višina presega njegovo plačilno sposobnost, lahko v 15 dneh po prejemu obvestila predlaga nov izračun. Oprostitve se usklajujejo tudi ob vsakokratni spremembi cene storitve.
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, 6. člen, 5. točka
Centri za socialno delo odločajo po tem zakonu tudi o pravici do oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev po zakonu, ki ureja socialno varstvo.
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, 34. člen
Center za socialno delo odloča o pravicah iz javnih sredstev po zakonu o splošnem upravnem postopku, če posamezna vprašanja v tem zakonu niso drugače urejena.
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, 35. člen
Vloga mora vsebovati vrsto pravice, osebno ime in EMŠO, osebno ime, davčno številko in transakcijski račun vlagatelja ter podatke o dohodkih in premoženju, ki jih ni mogoče pridobiti iz zbirk podatkov upravljavcev iz 51. člena. Vloga se vloži na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za socialno varstvo. Vsebovati mora tudi podatke o osebah, ki so vlagatelja dolžne preživljati ali jih je vlagatelj dolžan preživljati, ter podatek o razmerju do vlagatelja.
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, 42. in 43. člen
Upravičenec mora spremembe, ki vplivajo na upravičenost, višino ali obdobje prejemanja pravice, sporočiti v osmih dneh od dne, ko je zanje izvedel; center o njih odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe. Center lahko v treh letih po dokončnosti odločbe po uradni dolžnosti začne postopek in odločbo razveljavi ali, ob lažnem prikazovanju ali zamolčanju podatkov, odpravi.
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, 51. člen
Center za socialno delo po uradni dolžnosti pridobi podatke o materialnem položaju oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev, iz uradnih evidenc.
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, 62. člen, prvi odstavek, 7. točka
Z uveljavitvijo ZUPJS so prenehali veljati tretji in četrti odstavek 11. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev in besedilo o obrazcu, ki ga predpiše minister, v drugem odstavku 29. člena te uredbe. Zahteva po obrazcu zato izhaja iz 35. člena ZUPJS.
Zakon o upravnih taksah, 28. člen, 13. točka
Taks so oproščeni dokumenti in dejanja za uveljavitev socialno-varstvenih pravic.
Zakon o dedovanju, 128. člen
Dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, postane lastnina občine oziroma Republike Slovenije, ki je pomoč financirala; dediči dedujejo vse premoženje, če se obvežejo povrniti vrednost dane pomoči. Izjava na uradnem obrazcu izrecno navaja, da se med prejeto pomoč šteje tudi oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev.
Uradni obrazec „Vloga upravičenca za uveljavljanje pravice do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev“
Obrazec, ki ga objavlja pristojno ministrstvo. Rubrike te vloge so povzete po njem; ministrstvo objavlja tudi ločen obrazec za zavezanca za preživljanje in navodilo za izpolnjevanje.