Preskoči na vsebino

Pisna zahteva delavca za odpravo kršitev

Listina, s katero delavec delodajalca pisno pozove, naj odpravi kršitev pravice iz delovnega razmerja ali izpolni svojo obveznost. Prvi odstavek 200. člena Zakona o delovnih razmerjih daje delavcu to pravico, drugi odstavek pa delodajalcu za izpolnitev daje osem delovnih dni od vročitve zahteve. Obrazec vsebuje tudi opis kršitve, denarno terjatev in pravni pouk o sodnem varstvu.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Preverite, katera pravica je kršena in iz česa izhaja

    Zahteva se nanaša na obveznost delodajalca iz delovnega razmerja oziroma na pravico delavca iz delovnega razmerja (prvi odstavek 200. člena ZDR-1). Vir te pravice je lahko zakon, kolektivna pogodba, splošni akt delodajalca ali pogodba o zaposlitvi; s pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo so lahko določene pravice, ugodnejše od zakonskih (9. člen ZDR-1). Pri plači poglejte 134. člen ZDR-1, pri regresu 131. člen, pri enaki obravnavi 6. člen, pri nadlegovanju in trpinčenju 47. člen.

  2. 2

    Zapišite kršitev določno

    Navedite, katera obveznost ni izpolnjena oziroma katera pravica je kršena, na katero obdobje se nanaša in kaj natanko naj delodajalec stori. Pri denarnih terjatvah navedite znesek; te lahko delavec uveljavlja tudi neposredno pred delovnim sodiščem (četrti odstavek 200. člena ZDR-1).

  3. 3

    Zahtevo vročite in si zagotovite dokazilo

    Osemdnevni rok za delodajalca teče od vročene pisne zahteve delavca (drugi odstavek 200. člena ZDR-1). Zahtevo zato oddajte tako, da imate dokazilo — podpisan prejem na vašem izvodu ali potrdilo o oddaji priporočene pošiljke.

  4. 4

    Preštejte osem delovnih dni, nato 30 dni

    Če delodajalec v osmih delovnih dneh po vročitvi kršitve ne odpravi oziroma obveznosti ne izpolni, lahko delavec v 30 dneh od poteka tega roka zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem (drugi odstavek 200. člena ZDR-1). V istem roku je mogoč dogovor o mediaciji (201. člen ZDR-1).

  5. 5

    Če razmišljate o izredni odpovedi, upoštevajte 111. člen

    Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Rok za delodajalca je v tem primeru tri delovne dni, nato pa lahko delavec izredno odpove pogodbo v nadaljnjem 30-dnevnem roku (drugi odstavek 111. člena in drugi odstavek 109. člena ZDR-1).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 5

Pregled korakov

Delavec

Več informacij

Podatki naj bodo taki, kot so navedeni v pogodbi o zaposlitvi.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Pisna zahteva za odpravo kršitve oziroma izpolnitev obveznosti iz delovnega razmerja

1. člen — Delavec in delodajalec

Delavec ________________, ________________, zaposlen pri delodajalcu ________________, ________________, na delovnem mestu oziroma pri vrsti dela ________________ na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne ________________, vlaga pri delodajalcu to pisno zahtevo.

Zahteva se vlaga na podlagi prvega odstavka 200. člena Zakona o delovnih razmerjih.

Zahteva je naslovljena na: ________________.

2. člen — Kršitev oziroma neizpolnjena obveznost

Delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma krši njegovo pravico iz delovnega razmerja. Gre za ________________.

Kršitev se nanaša na obdobje oziroma dan ________________.

Delavec je kršitev ugotovil dne ________________.

Dejanske okoliščine so: ________________.

3. člen — Zahteva delavca

Delavec zahteva, da delodajalec ugotovljeno kršitev odpravi oziroma izpolni svojo obveznost iz delovnega razmerja, in sicer: ________________.

Delavec zahteva izpolnitev v roku osmih delovnih dni od vročitve te zahteve, kot ta rok določa drugi odstavek 200. člena Zakona o delovnih razmerjih.

4. člen — Sodno varstvo

Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročitvi te zahteve ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka tega roka zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

V istem roku se lahko delavec in delodajalec dogovorita tudi za reševanje spora z mediacijo. Če mediacija ni uspešno zaključena najkasneje v roku 90 dni od sklenitve dogovora o mediaciji, lahko delavec v nadaljnjem roku 30 dni uveljavlja sodno varstvo pred delovnim sodiščem.

Ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitve o disciplinski odgovornosti delavec zahteva v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice.

5. člen — Kraj, datum in vročitev

Zahteva je sestavljena v ________________, dne ________________, in se delodajalcu vroči ________________.

Delavec obdrži en izvod zahteve z dokazilom o vročitvi, ker se rok iz drugega odstavka 200. člena Zakona o delovnih razmerjih šteje od vročene pisne zahteve delavca.

Delavec

Delodajalec — prejel dne

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Rok osmih delovnih dni teče od vročitve pisne zahteve delodajalcu, zato si zagotovite dokazilo o vročitvi (drugi odstavek 200. člena ZDR-1).
  • Če delodajalec v osmih delovnih dneh kršitve ne odpravi, je rok za sodno varstvo 30 dni od poteka tega roka (drugi odstavek 200. člena ZDR-1). Denarne terjatve lahko delavec uveljavlja neposredno pred delovnim sodiščem (četrti odstavek 200. člena ZDR-1), terjatve iz delovnega razmerja pa zastarajo v petih letih (202. člen ZDR-1).
  • Ta zahteva sama po sebi ni pisni opomin pred izredno odpovedjo. Opomin iz drugega odstavka 111. člena ZDR-1 ima rok treh delovnih dni in terja še pisno obvestilo inšpektoratu za delo; izredno odpoved je nato treba podati v 30 dneh od ugotovitve razloga in najkasneje v šestih mesecih od njegovega nastanka (drugi odstavek 109. člena ZDR-1).
  • Uradnega obrazca te zahteve ni; zakon predpisuje samo pisno obliko (prvi odstavek 200. člena ZDR-1). Overitev podpisa ni predpisana.
  • S pogodbo o zaposlitvi ali s kolektivno pogodbo so lahko določene pravice, ki so za delavca ugodnejše od zakonskih (drugi odstavek 9. člena ZDR-1). Pred vložitvijo preverite tudi kolektivno pogodbo dejavnosti in splošne akte delodajalca.
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pri nadlegovanju in trpinčenju ter pri sporih o diskriminaciji naj listino pregleda pravnik; brezplačno pravno pomoč je mogoče uveljavljati pri pristojnem sodišču.

Pisna zahteva za odpravo kršitve oziroma izpolnitev obveznosti iz delovnega razmerja

1. člen — Delavec in delodajalec

Delavec ________________, ________________, zaposlen pri delodajalcu ________________, ________________, na delovnem mestu oziroma pri vrsti dela ________________ na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne ________________, vlaga pri delodajalcu to pisno zahtevo.

Zahteva se vlaga na podlagi prvega odstavka 200. člena Zakona o delovnih razmerjih.

Zahteva je naslovljena na: ________________.

2. člen — Kršitev oziroma neizpolnjena obveznost

Delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma krši njegovo pravico iz delovnega razmerja. Gre za ________________.

Kršitev se nanaša na obdobje oziroma dan ________________.

Delavec je kršitev ugotovil dne ________________.

Dejanske okoliščine so: ________________.

3. člen — Zahteva delavca

Delavec zahteva, da delodajalec ugotovljeno kršitev odpravi oziroma izpolni svojo obveznost iz delovnega razmerja, in sicer: ________________.

Delavec zahteva izpolnitev v roku osmih delovnih dni od vročitve te zahteve, kot ta rok določa drugi odstavek 200. člena Zakona o delovnih razmerjih.

4. člen — Sodno varstvo

Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročitvi te zahteve ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka tega roka zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

V istem roku se lahko delavec in delodajalec dogovorita tudi za reševanje spora z mediacijo. Če mediacija ni uspešno zaključena najkasneje v roku 90 dni od sklenitve dogovora o mediaciji, lahko delavec v nadaljnjem roku 30 dni uveljavlja sodno varstvo pred delovnim sodiščem.

Ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitve o disciplinski odgovornosti delavec zahteva v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice.

5. člen — Kraj, datum in vročitev

Zahteva je sestavljena v ________________, dne ________________, in se delodajalcu vroči ________________.

Delavec obdrži en izvod zahteve z dokazilom o vročitvi, ker se rok iz drugega odstavka 200. člena Zakona o delovnih razmerjih šteje od vročene pisne zahteve delavca.

Delavec

Delodajalec — prejel dne

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Delavec, ki meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma obveznost izpolni (Zakon o delovnih razmerjih, 200. člen, prvi odstavek).
  • Zahteva mora biti pisna; uradnega obrazca ali overitve zakon ne predpisuje (ZDR-1, 200. člen, prvi odstavek).
  • Delodajalec ima za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitve osem delovnih dni od vročitve pisne zahteve delavca (ZDR-1, 200. člen, drugi odstavek).
  • Če delodajalec v tem roku ne ravna po zahtevi, lahko delavec v 30 dneh od poteka roka zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem (ZDR-1, 200. člen, drugi odstavek).
  • Denarne terjatve iz delovnega razmerja lahko delavec uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem, ne glede na ta 30-dnevni rok (ZDR-1, 200. člen, četrti odstavek).
  • Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let (ZDR-1, 202. člen).
  • Nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe ali odločitve o disciplinski odgovornosti delavec uveljavlja v 30 dneh od vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice (ZDR-1, 200. člen, tretji odstavek).
  • Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo; rok za izpolnitev je v tem primeru tri delovne dni (ZDR-1, 111. člen, drugi odstavek).

Pravne podlage in uradni viri

Členi te zahteve izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 200. člen, prvi odstavek

    Če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 200. člen, drugi odstavek

    Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka tega roka zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 200. člen, tretji odstavek

    Ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca lahko delavec zahteva v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 200. člen, četrti odstavek

    Ne glede na rok iz drugega odstavka 200. člena lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 201. člen

    Delavec in delodajalec se lahko v roku iz drugega odstavka 200. člena dogovorita tudi za reševanje spora z mediacijo. Če mediacija ni uspešno zaključena najkasneje v roku 90 dni od sklenitve dogovora o mediaciji, lahko delavec v nadaljnjem roku 30 dni uveljavlja sodno varstvo pred delovnim sodiščem.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 202. člen

    Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 109. člen, drugi odstavek

    Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora pogodbena stranka podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 111. člen, prvi odstavek

    Delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi med drugim, če mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo, če mu dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob dogovorjenem roku, če zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost, če ni zagotavljal varnosti in zdravja pri delu in je delavec predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti, če mu ni zagotavljal enake obravnave po 6. členu zakona ali če ni zagotovil varstva pred nadlegovanjem in trpinčenjem po 47. členu zakona.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 111. člen, drugi odstavek

    Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v nadaljnjem 30-dnevnem roku.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 111. člen, tretji odstavek

    Delavec je v primeru izredne odpovedi zaradi ravnanj iz prvega odstavka 111. člena upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 6. člen

    Delodajalec mora delavcu v času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi zagotavljati enako obravnavo ne glede na osebne okoliščine, zlasti pri zaposlovanju, napredovanju, usposabljanju, izobraževanju, prekvalifikaciji, plačah in drugih prejemkih, odsotnostih z dela, delovnih razmerah, delovnem času in odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Prepovedani sta neposredna in posredna diskriminacija.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 36. člen, drugi odstavek

    Delavec mora obveščati delodajalca o vsaki grozeči nevarnosti za življenje, zdravje ali nastanek materialne škode, ki jo zazna pri delu.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 47. člen

    Delodajalec je dolžan zagotavljati delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev, in sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev. Če delavec v sporu navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo o kršitvi, je dokazno breme na strani delodajalca.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 131. člen

    Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače, in to najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega leta.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 134. člen

    Plača se plačuje za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca, in se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja. Če je plačilni dan dela prosti dan, se plača izplača najkasneje prvi naslednji delovni dan.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 217. člen, prvi odstavek, 27. točka

    Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če delavcu ne izplača plače ali mu ne izda pisnega obračuna v skladu s 134. in 135. členom zakona.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 9. člen

    Pri sklepanju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi in v času trajanja delovnega razmerja sta delodajalec in delavec dolžna upoštevati določbe zakonov, ratificiranih mednarodnih pogodb, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca. S pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo se lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec za zahtevo za odpravo kršitev?

Ne. Uradnega obrazca ali objavljenega uradnega vzorca ni; zakon zahteva le pisno obliko. Prvi odstavek 200. člena Zakona o delovnih razmerjih delavcu daje pravico, da pisno zahteva odpravo kršitve oziroma izpolnitev obveznosti, vsebino pa delavec sestavi sam.

Koliko časa ima delodajalec za odgovor na zahtevo?

Osem delovnih dni od vročitve pisne zahteve. V tem roku mora delodajalec izpolniti svojo obveznost iz delovnega razmerja oziroma odpraviti kršitev (200. člen, drugi odstavek ZDR-1).

Kaj lahko storim, če delodajalec na zahtevo ne odgovori?

V 30 dneh od poteka osemdnevnega roka lahko zahtevate sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem (200. člen, drugi odstavek ZDR-1). V istem roku se lahko z delodajalcem dogovorite tudi za mediacijo; če ta ni uspešno zaključena najkasneje v 90 dneh od sklenitve dogovora o mediaciji, lahko sodno varstvo uveljavljate v nadaljnjem roku 30 dni (201. člen ZDR-1).

Ali je treba zahtevo overiti pri notarju?

Ne. Zakon predpisuje samo pisno obliko in ne zahteva overitve podpisa ne pri notarju ne na upravni enoti (200. člen, prvi odstavek ZDR-1). Zahteva je veljavna, ko je delodajalcu vročena.

Ali vložitev zahteve kaj stane?

Ne. Zahtevo vložite pri delodajalcu in ne pri državnem organu, zato zanjo ni upravne takse, ta obrazec pa je brezplačen in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Ali lahko z isto zahtevo terjam neizplačano plačo?

Da, lahko pa greste tudi neposredno na sodišče. Denarne terjatve iz delovnega razmerja lahko delavec uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem, ne glede na rok iz drugega odstavka 200. člena ZDR-1 (200. člen, četrti odstavek). Plača se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja (134. člen ZDR-1), terjatve iz delovnega razmerja pa zastarajo v petih letih (202. člen ZDR-1).

Je ta zahteva isto kot pisni opomin pred izredno odpovedjo?

Ni isto, čeprav se lahko združi v eni listini. Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delavec delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo; rok za izpolnitev je tri delovne dni, nato pa lahko delavec izredno odpove pogodbo v nadaljnjem 30-dnevnem roku (111. člen, drugi odstavek, in 109. člen, drugi odstavek ZDR-1).

Kako naj zahtevo vročim delodajalcu?

Tako, da imate dokazilo o vročitvi. Osemdnevni rok se namreč šteje od vročene pisne zahteve delavca (200. člen, drugi odstavek ZDR-1), zato obdržite en podpisan izvod oziroma potrdilo o oddaji priporočene pošte.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Zaposlitev in delo.