Preskoči na vsebino

Narava Slovenije · Sesalci · brezplačen članek

Mali netopir: prepoznava, slovenske najdbe in življenje ob stavbah

Pipistrellus pipistrellus

Mali netopir: prepoznava in razlike od drobnega, potrjene slovenske najdbe, lov žuželk, družabni klici, stavbna zavetja, mladiči in jesenski vleti.

Mali netopir z rjavim kožuhom in zloženimi temnimi prhutmi.
Mali netopir v kraju Jambes v Belgiji, 9. januar 2009. Gilles San Martin, CC BY-SA 2.0. Zmanjšanje in pretvorba v WebP; brez izreza ali povečanja. Fotografija ni slovenska najdba. Foto: Gilles San Martin · Izvorna fotografija · CC BY-SA 2.0. Pomanjšano in pretvorjeno v WebP.

Mali netopir je zelo majhen netopir, ki lovi leteče žuželke in pogosto uporablja špranje na stavbah. Slovensko prisotnost potrjujejo domači terenski pregledi in datirana veterinarska poročila. Od podobnega drobnega netopirja ga ločujejo tudi ultrazvočni klici.

Majhno telo in temne prhuti

Mali netopir je Pipistrellus pipistrellus. Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev ga opisuje kot zelo majhno, prilagodljivo vrsto s hitrim in okretnim vijugavim letom. Hrbet je rjav, trebuh svetlejši, koža obraza in uhljev pa črno rjava. Pojavlja se v mestnem in kmečkem okolju. Društvena predstavitev njegovo slovensko ime jasno loči od drobnega netopirja, ki pripada vrsti Pipistrellus pygmaeus.

Morfološki list nemškega BfN navaja dolžino glave in trupa 36–51 mm, dolžino podlakti 28–34,6 mm, razpon prhuti 180–240 mm in maso 3,5–8 g. Zgornja stran kožuha je temno do rdečkasto rjava, spodnja pa nekoliko svetlejša, rumeno do sivo rjava. Letalne opne so črne oziroma črno rjave. Repna opna je poraščena samo ob telesu. Uhlji so kratki, trikotni in imajo zaobljene konice. Ušesni poklopec je daljši kot širok, rahlo ukrivljen navznoter in na vrhu zaobljen.

Viri: BfN: Pipistrellus pipistrellus Merkmale; celotni enostranski morfološki list · Nika Krivec, strokovni pregled Klemen Koselj: Mali netopir, SDPVN; posredna predstavitev Planinske jame 2018

Razlike od drugih malih netopirjev

Zamenjava z drobnim netopirjem je mogoča zaradi podobnega telesa in barve. Primerjalni list BfN pri drobnem navaja kožni greben med nosnicama ter bolj rjavkaste, včasih temno rdečerjave letalne opne. Elastična vlakna v njegovi opni med prsti oblikujejo dve polji brez prečnih vlaken. Pri samcih je spolni ud rumenkast do oranžen in brez izrazite svetle sredinske proge; mali ima sivega s svetlo progo po sredini. Drobnim samcem list pripisuje tudi pogosto izrazit mošusni vonj. Notranjost uhljev proti sluhovodu je pri drobnem svetla.

BfN eholokacijske klice malega netopirja povezuje s približno 45 kHz, drobnega pa s prevladujočo frekvenco okoli 55 kHz. Nathusijev se razlikuje po petem prstu, daljšem od 42 mm, in gosto poraščeni zgornji strani repne opne približno do polovice. Pri malem je ta površina neporasla. Prvi zgornji sekalec je pri obeh močan in ima dve konici, drugi sekalec pa je pri Nathusijevem daljši od krajše konice prvega zoba. Belorobi in Savijev sta po listu večinoma večja; Savijev ima kratek poklopec, ki se navzgor razširi.

Podgorelec in Kodele Krašna v društvenem članku iz leta 2010 pojasnjujeta zgodovino razločevanja malega in drobnega netopirja. Starejše ime Pipistrellus pipistrellus je zajemalo obe podobni vrsti; podatki pred letom 1997 se zato lahko nanašajo na katerokoli od njiju. Ločevanje z ultrazvočnimi detektorji so pozneje potrdile genetske raziskave. Avtorici pri malem navajata tudi bolj belkaste žleze v ustnih kotičkih, pri drobnem rumenkaste do oranžne.

V opisu zobovja istega članka je prvi zgornji predmeljak rahlo pomaknjen navznoter, zato je s strani težje viden. Med drugim in tretjim spodnjim sekalcem pri malem največkrat ni vrzeli, pri drobnem pa je pogosto očitna. Rob letalne opne ima lahko ozko svetlo obrobo. Opisana razlika v pregradah med celicami prhuti ni povsem zanesljiva pri vseh osebkih.

Viri: BfN: Pipistrellus pipistrellus Merkmale; celotni enostranski morfološki list · Glej, netopir! 7 (1), december 2010: Podgorelec in Kodele Krašna, Mali netopir, tiskane strani 2–6; Presetnik, Netopirji v Ljubljani, tiskane strani 21–24

Neposredni zapisi iz Slovenije

Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani je v poročilu za 28. teden 2022 izrecno navedla mladiča malega netopirja, sprejetega 15. julija iz Lukovice zaradi splošne oslabelosti. Poročilo za 46. teden 2025 vsebuje drugega malega netopirja iz ljubljanskega Šmartnega. Sprejet je bil 5. novembra, ker ni letel. Obe preglednici vrstno ime povezujeta s Pipistrellus pipistrellus.

Društvena predstavitev opisuje tudi večje gruče prezimujočih malih netopirjev v špranjah vhodnega predela Planinske jame. Po Presetniku za leto 2018 navaja preštetih 210 živali. To je časovno opredeljen podatek društvenega vira, ki se sklicuje na članek o netopirjih Planinske jame; ni današnje štetje. Sprejema v veterinarsko oskrbo pa sta posamezna datirana zapisa, ločena od skupine v jami.

Primož Presetnik je v društvenem glasilu leta 2010 objavil pregled netopirjev znotraj ljubljanskih obvoznic. Njegova tabela malega netopirja navaja na 19 najdiščih v 14 kilometrskih kvadratih. Drobnega obravnava posebej, s 24 najdišči v 14 kvadratih. Pregled je uporabil podatkovno zbirko do 29. oktobra 2010 in natančneje umeščene najdbe. Podgorelec in Kodele Krašna v istem glasilu med tedanjimi kotišči malega netopirja navajata cerkev v Spodnjem Logu pri Predgradu in hišo v Tanči Gori, med prezimovališči pa Planinsko jamo in Predjamo.

Viri: Nika Krivec, strokovni pregled Klemen Koselj: Mali netopir, SDPVN; posredna predstavitev Planinske jame 2018 · Glej, netopir! 7 (1), december 2010: Podgorelec in Kodele Krašna, Mali netopir, tiskane strani 2–6; Presetnik, Netopirji v Ljubljani, tiskane strani 21–24 · Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani: neposredni preglednici 28. tedna 2022 in 46. tedna 2025, mala netopirja iz Lukovice in Ljubljane Šmartno

Naselja, voda in krajinski robovi

Nemški BfN glavne življenjske prostore malega netopirja povezuje z naselji in njihovo neposredno okolico, ker ima veliko zavetij na stavbah. Pri lovu uporablja gozdne robove, listnate in mešane gozdove, vode, žive meje, sadovnjake, travnike, pašnike in njive. Posebej priljubljena so obrežja z visečim rastjem in drevesnimi nizi ter robovi gozda. Takšna okolja omogočajo lov nad razmeroma odprtim prostorom v bližini rastja.

Na poti do hrane uporablja krajinske povezave, kot so žive meje, drevoredi in manjše skupine drevja med polji. Hrano išče v pokrajinah, kjer so navzoči voda, grmovje ali drevesni sestoji. Vezanost na stavbe zato v nemškem pregledu spremlja uporaba okoliških vodnih in zelenih površin, medtem ko območje hranjenja ni omejeno na notranjost naselja. BfN kot lovišča obravnava tudi raznoliko obdelano kmetijsko krajino.

Viri: BfN: Zwergfledermaus – Pipistrellus pipistrellus; celotna biologija, nemški koledar in regionalna priporočila

Leteče žuželke in sezonska prehrana

Po pregledu BfN mali netopir jé predvsem leteče žuželke, velike od 1 do 12 mm, med katerimi izpostavlja komarje. Sestava hrane se spreminja skozi sezono: aprila pregled navaja večji delež muh, sredi poletja pa drobnih metuljev. Žival te žuželke lovi v zraku. Društvo med prehranskimi mesti omenja gozdni rob, poti, vodotoke, drevesne krošnje in cestne svetilke.

Med vzrejo mladičev imajo samice večje potrebe po energiji in zato potrebujejo zadostno ponudbo plena. BfN prehrano povezuje z raznolikostjo krajine, ne samo s površino enega travnika. Majhne vode, obrežni pasovi, žive meje in gozdni robovi so različna okolja nastajanja in lova žuželk. Izguba takšnih delov krajine lahko hkrati zmanjša ponudbo hrane ter prekine drevesne in grmovne povezave, po katerih živali letijo do lovišč.

Viri: BfN: Zwergfledermaus – Pipistrellus pipistrellus; celotna biologija, nemški koledar in regionalna priporočila · Nika Krivec, strokovni pregled Klemen Koselj: Mali netopir, SDPVN; posredna predstavitev Planinske jame 2018

Branjenje lovišča z družabnimi klici

Götze, Denzinger in Schnitzler so leta 2020 opisali družabne klice malih netopirjev med lovom v Nemčiji. Snemali so prosto leteče živali na 16 mestih: 14 neosvetljenih ob gozdnih robovih in vodah ter dveh osvetljenih. Netopir, ki je lovišče uporabljal že pred prihodom drugega, je oddajal sestavljene klice tudi med samostojnim letom. Ob prisotnosti prišleka so raziskovalci zaznali še kratke visokofrekvenčne klice. Njihova končna frekvenca je bila 51,3–60,4 kHz, trajanje pa približno tri milisekunde.

Pri rekonstruiranih srečanjih je bilo 60 odstotkov teh kratkih klicev oddanih med zasledovanjem prišleka, 25 odstotkov med čelnim srečanjem, preostali pa po križanju poti na majhni razdalji. Oddajala jih je žival, ki je bila na lovišču prej. Prišleki so po takšnih srečanjih zapuščali območje snemanja. V enem primeru je bil prišlek Nathusijev netopir. Avtorji vedenje razlagajo kot dvostopenjsko branjenje hrane: sestavljeni klic najprej naznani zasedenost, približevanje druge živali pa lahko sproži zasledovanje s kratkimi klici. Sestavljeni klici so bili v raziskavi pogosti skozi celotno opazovano obdobje od maja do oktobra; pri kratkih je bila pojavnost največja maja in oktobra.

Viri: Götze, Denzinger in Schnitzler (2020): High frequency social calls indicate food source defense in foraging Common pipistrelle bats; Scientific Reports 10, 5764

Špranje na stavbah in porodniške skupine

Porodniška zavetja so po BfN predvsem v naseljih, zelo redko v gozdovih. Gre za ozke prostore v stavbah ali na njih: za oblogami, v fasadnih votlinah, za polkni, v votlih zidakih, ostrešjih in medstrešnih prostorih. Redke porodniške skupine v netopirnicah, ptičjih gnezdilnicah, drevesnih duplih ali za odstopajočim lubjem so po pregledu večinoma majhne, s 25–50 živalmi.

Stavbne kolonije običajno štejejo 50–100 osebkov, znane pa so tudi skupine do 250. Mali netopir pogosto menja zavetje; pregled za skupinska skrivališča navaja menjave približno vsakih 6–14 dni. Največja navedena razdalja med različnimi uporabljenimi skrivališči iste skupine je 15 km. Vsa mesta, ki jih skupina uporablja, lahko zato tvorijo povezan sestav. Samci poleti večinoma bivajo sami ter že v tem času zasedajo paritvena zavetja in ozemlja.

Viri: BfN: Zwergfledermaus – Pipistrellus pipistrellus; celotna biologija, nemški koledar in regionalna priporočila

Mladiči in nemški letni koledar

V koledarju BfN se samice združujejo v porodniških zavetjih med aprilom in avgustom. Mladiči se rodijo od junija do začetka julija. Rojstva dvojčkov v srednji Evropi po tem pregledu niso redkost. Najpozneje po štirih tednih so mladiči samostojni. Od sredine avgusta skupine razpadejo; v porodniških zavetjih so zatem večinoma še mladi osebki.

Odrasle samice samci privabljajo v paritvena zavetja, kjer nastanejo skupine do desetih živali. Parjenje ni omejeno na en jesenski dan: pregled ga omenja tudi v zimovališču ali neposredno po končanem zimskem spanju. Odhod iz zimovališč je odvisen od vremena. Prvi osebki jih lahko zapustijo že januarja, preostali pa med februarjem in aprilom. Podatki so nemški letni pregled vrste; za slovenske najdbe uporabljamo posebej datirana poročila.

Viri: BfN: Zwergfledermaus – Pipistrellus pipistrellus; celotna biologija, nemški koledar in regionalna priporočila

Jesenski vleti v stavbe

BfN opisuje skupinske vlete v stavbe, imenovane invazije, po razpadu porodniških skupin. Potekajo od sredine avgusta do septembra, pogosto blizu zimovališč. Po razlagi nemškega pregleda odrasli tako mladičem posredujejo informacije o nadomestnih zavetjih ob zimski postojanki. Društvena predstavitev za to vedenje navaja tudi skupine več sto netopirjev, ki preletavajo prostor, ter možnost iskanja začasnih počivališč.

Nemški pregled opozarja na posebno tveganje tega raziskovanja: živali lahko zaidejo na neprimerna mesta in ne najdejo izhoda. Med nevarnimi prostori navaja sobe z nagibno odprtimi okni. V teh okoliščinah lahko pogine velika skupina. Po BfN se poletno raziskovanje zimskih zatočišč začne že konec maja, z razdaljami do 40 km. Pri Marburškem gradu Landgrafenschloss pregled navaja poletne obiske do 30.000 osebkov iz okolice. To je število raziskovalnih obiskovalcev v nemškem primeru, ločeno od tam preštetih prezimujočih živali.

Viri: BfN: Zwergfledermaus – Pipistrellus pipistrellus; celotna biologija, nemški koledar in regionalna priporočila · Nika Krivec, strokovni pregled Klemen Koselj: Mali netopir, SDPVN; posredna predstavitev Planinske jame 2018

Zimska zatočišča in premiki

Srednjeevropske male netopirje BfN opisuje predvsem kot krajevno zveste, s sezonskimi premiki do približno 50 km. V istem pregledu so navedene tudi poznane daljše selitve do 1.200 km. Ti različni razdalji opisujeta običajne srednjeevropske premike in izjemne dolge zapise, ne enotne dolžine selitve vseh osebkov.

Zimska zavetja so pretežno nad tlemi v stavbah in ob mostovih. Uporabljajo obokane kleti, razpoke, votle zidake, zidne in skalne špranje, tudi suhe podzemne votline, kleti in rove. Pregled pozna množična zimovališča z več kot tisoč osebki in pri Marburškem gradu do pet tisoč prezimujočih živali. Obenem obstajajo majhne stavbne špranje, kjer prezimuje približno deset osebkov. Živali lahko menjajo zimovališče. Jesenski vlet za prezimovanje se po nemškem koledarju začne v začetku novembra. Najvišja navedena starost vrste po Thompsonu je 16 let in sedem mesecev.

Viri: BfN: Zwergfledermaus – Pipistrellus pipistrellus; celotna biologija, nemški koledar in regionalna priporočila

Spremembe zavetij in prehranskega prostora

BfN kot največjo nevarnost za stavbna zatočišča malega netopirja izpostavlja njihovo uničenje med obnovo. Prizadenejo ga lahko neusklajene sanacije stavb in mostov, rušenje, zapiranje vhodov ali neustrezno tretiranje lesa v zavetju. Pomembna sta tudi razsvetljava vhodnih odprtin in stalna svetloba v zimovališču. Podzemno zimsko postojanko lahko spremeni njena preureditev za turizem ali osvetljeno kolesarsko pot.

Prehranske površine se zmanjšujejo z izgubo poplavnih gozdov, izsuševanjem močvirij in majhnih vodnih teles, odstranjevanjem širokih naravnih obrežnih pasov ter osiromašenjem razgibanih gozdnih robov. Združevanje majhnih kmetijskih parcel lahko odstrani meje, drevje in robne pasove. Širjenje naselij nadomesti stare sadovnjake in vrtove. Insekticidi zmanjšujejo ponudbo hrane; BfN posebej omenja tudi zatiranje komarjev z Bacillus thuringiensis israelensis. Pri prometu in vetrnih elektrarnah opisuje neposredne izgube osebkov zaradi trkov ter poškodbe ob hitrih spremembah tlaka blizu rotorjev.

Viri: BfN: Zwergfledermaus – Pipistrellus pipistrellus; celotna biologija, nemški koledar in regionalna priporočila

Regionalni predlogi ohranjanja

Nemški pregled priporoča ohranjanje majhnih kmetijskih parcel, travinja, širokih cvetočih robov, neobdelanih površin, živih mej, posameznih dreves in vodnih teles. Za gozdni rob predlaga različne višine rastja, domače grmovne vrste in obnovo poplavnih gozdov. Pri ribnikih izpostavlja plitve obalne dele, stara drevesa na nasipih ter vodne površine brez intenzivnega ribogojstva. To so konkretni predlogi prehranskega prostora iz nemškega vira.

Za naselja s porodniškimi skupinami BfN predlaga zadostno ponudbo stavbnih špranj ter sodelovanje strokovnjakov z lastniki objektov. V enem navedenem primeru je kolonija uporabljala do 27 porodniških zavetij znotraj vasi. Primeren razmik ponujenih mest v tem pregledu ni večji od enega kilometra. Pri znanih mestih skupinskih vletov predlaga zaščitne mreže na oknih, ki preprečijo vstop v nevarne prostore. Obstoječa zimska zatočišča naj varujejo primerne zapore, ki ohranijo dostop netopirjev in preprečujejo motnje med zimskim počivanjem.

Viri: BfN: Zwergfledermaus – Pipistrellus pipistrellus; celotna biologija, nemški koledar in regionalna priporočila

Pogosta vprašanja o vrsti

Kako velik je mali netopir?

BfN navaja dolžino glave in trupa 36–51 mm, podlaket 28–34,6 mm, razpon prhuti 180–240 mm ter maso 3,5–8 g.

Preverite vir odgovora
Kako se razlikuje od drobnega netopirja?

Primerjalni list BfN opisuje razlike v kožnem grebenu med nosnicama, prhutih, uhljih in spolovilu samcev. Eholokacijske klice malega povezuje s približno 45 kHz, drobnega s približno 55 kHz.

Preverite vir odgovora
Ali je mali netopir potrjen v Sloveniji?

Da. Veterinarska fakulteta navaja mladiča iz Lukovice, sprejetega 15. julija 2022 zaradi oslabelosti, in osebek iz ljubljanskega Šmartnega, sprejet 5. novembra 2025, ker ni letel.

Preverite vir odgovora
Kaj jé mali netopir?

Po BfN lovi predvsem leteče žuželke, velike 1–12 mm, zlasti komarje. Prehrana se spreminja skozi leto: aprila pregled izpostavlja muhe, sredi poletja drobne metulje.

Preverite vir odgovora
Koliko mladičev ima?

Nemški koledar BfN navaja rojstva od junija do začetka julija in pogosta dvojčka v srednji Evropi. Mladiči so najpozneje po štirih tednih samostojni.

Preverite vir odgovora
Kaj so jesenske invazije v stavbe?

BfN tako opisuje skupinske vlete od sredine avgusta do septembra, pogosto blizu zimovališč. Živali lahko zaidejo tudi v nevarne prostore z nagibno odprtimi okni, kjer ne najdejo izhoda.

Preverite vir odgovora

Viri in preverjanje

Izvirna uredniška predstavitev povezuje podatke za Slovenijo s splošno biologijo vrste. Leto raziskave ni nujno leto objave; zgodovinskih ocen ne prikazujemo kot današnje številčnosti. Natančnih občutljivih najdišč ne objavljamo.

  1. BfN: Zwergfledermaus – Pipistrellus pipistrellus; celotna biologija, nemški koledar in regionalna priporočila

  2. BfN: Pipistrellus pipistrellus Merkmale; celotni enostranski morfološki list

  3. Nika Krivec, strokovni pregled Klemen Koselj: Mali netopir, SDPVN; posredna predstavitev Planinske jame 2018

  4. Götze, Denzinger in Schnitzler (2020): High frequency social calls indicate food source defense in foraging Common pipistrelle bats; Scientific Reports 10, 5764

  5. Glej, netopir! 7 (1), december 2010: Podgorelec in Kodele Krašna, Mali netopir, tiskane strani 2–6; Presetnik, Netopirji v Ljubljani, tiskane strani 21–24

  6. Gilles San Martin (9. januar 2009): Pipistrellus pipistrellus, Jambes, Belgija; individualna fotografija, CC BY-SA 2.0

  7. Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani: neposredni preglednici 28. tedna 2022 in 46. tedna 2025, mala netopirja iz Lukovice in Ljubljane Šmartno

Opazite napako ali imate novejši strokovni vir? Sporočite uredništvu.