Nathusijev netopir: prepoznava, slovenske najdbe, gozd in selitve

Prepoznavanje

Nathusijev netopir je majhen netopir s kratkimi uhlji in dolgim kožuhom. Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev opisuje temno rjavo zgornjo stran telesa ter rumenkasto rjav trebuh. Obraz in uhlji so temno rjavi. Na prostem robu letalne opne je lahko tanka svetla črta, vendar ni tako izrazita kakor pri belorobem netopirju. Kratki, zaobljeni ušesni poklopec leži v uhlju. Zanesljivo razlikovanje podobnih malih netopirjev zahteva tudi pregled zobovja in vzorca elastičnih vlaken na prhutih.

Morfološki list nemškega BfN navaja dolžino glave in trupa 46–55 mm, podlaket 32–37 mm, razpon prhuti 230–250 mm in maso 6–15,5 g. Uhlji so kratki, trikotni in imajo štiri do pet prečnih gub. Ušesni poklopec je kratek in rahlo zavihan navznoter. Dlaka ima temno rjavo osnovo; poleti je hrbet rdečkasto do kostanjevo rjav, po menjavi dlake julija in avgusta pa postane temnejši. Trebušna stran je svetlo do rumenkasto rjava, rep, uhlji in letalne opne pa črno rjavi.

Viri: Kosor in Zidar, strokovni pregled Koselj: Nathusijev netopir, SDPVN; posredna predstavitev z viri 2009–2015 · BfN: Pipistrellus nathusii Merkmale; celotni enostranski morfološki list

Podobne vrste

BfN razlikovanje od malega in drobnega netopirja povezuje predvsem z dolžino petega prsta. Pri Nathusijevem običajno presega 43 mm, pri malem navaja 36–42 mm in pri drobnem 33–40 mm. Njegova repna opna je na zgornji strani poraščena približno do polovice, na spodnji pa vzdolž goleni. Pri malem netopirju sta golen in repna opna neporasli. Belorobi ima prvi zgornji sekalec z eno konico, Nathusijev pa z dvema. Savijev se razlikuje po beli spodnji strani, rumenih oziroma zlatih konicah hrbtne dlake in navzgor razširjenem ušesnem poklopcu.

Viri: BfN: Pipistrellus nathusii Merkmale; celotni enostranski morfološki list

Slovenski zapisi

Taksonomski pregled Prirodoslovnega muzeja Slovenije uporablja ime Nathusijev netopir in ga povezuje z latinskim Pipistrellus nathusii. Neposredno datirano potrditev dajejo poročila Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. V preglednici za 14. teden 2024 je naveden primerek iz Brežic, sprejet 2. aprila zaradi poškodbe ene prhuti, zapestja in prstov. V 35. tednu je zapisan primerek iz središča Ljubljane, sprejet 28. avgusta 2024 s poškodbo prhuti. Poročili obravnavata posamezne sprejeme živali v oskrbo.

V društveni predstavitvi je opisan tudi najdeni samec iz Škofje Loke leta 1994. Obročkali so ga leto prej v kraju Wooster Teerofen na severu Nemčije, oddaljenem 840 km. Društvo podatek pripisuje delu Spitzenbergerja in Bauerja iz leta 2001. V isti predstavitvi navaja, da v Sloveniji še niso našli kotišč te vrste. Ta navedba sodi k objavljeni predstavitvi in njenim navedenim virom iz let 2009 in 2015; ni sveža inventura vseh slovenskih kotišč.

Viri: Kosor in Zidar, strokovni pregled Koselj: Nathusijev netopir, SDPVN; posredna predstavitev z viri 2009–2015 · Prirodoslovni muzej Slovenije: Taksonomski pregled, fizična stran 2; slovensko ime Nathusijev netopir · Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani: neposredni preglednici 14. in 35. tedna 2024; Brežice in Ljubljana Center

Gozd in voda

BfN vrsto opisuje kot gozdnega netopirja, ki med vzrejo mladičev uporablja predvsem nižinske gozdove z veliko vode. V nemškem pregledu so navedeni močvirni in barjanski gozdovi, različni listnati sestoji ter tudi borovi gozdovi, če so v bližini manjša jezera, mlake ali ribniki. Samotne samce so našli tudi v gozdovih brez vodnih površin. Lovska območja zajemajo manjše in večje stoječe vode ter obrežno rastje. Uporablja tudi mokrotne travnike, gozdne robove in redkejše dele starejših bukovih sestojev.

V naseljih BfN med lovišči omenja parke, visoke žive meje, grmovje in okolico cestnih svetilk. Gozd in voda zagotavljata različna dela njegovega življenjskega prostora: drevesa skrivališča, vodne in mokrotne površine pa nastanek številnih žuželk. Med selitvijo se po nemškem pregledu osebki posebej zgoščajo v poplavnih gozdovih ter ob srednjih in večjih rekah.

Viri: BfN: Rauhautfledermaus – Pipistrellus nathusii; biologija, nemški koledar in regionalna strokovna priporočila

Lov in prehrana

Glavno hrano po BfN sestavljajo dvokrilci, predvsem komarji in trzače. Lov poteka v prostem zračnem prostoru. Nad potmi, gozdnimi posekami in vodo se vrsta pogosto giblje na višini 3–5 m, uporablja pa tudi višine 5–20 m. Odprte površine in širšo vodo lahko preleti. Na lovu večkrat ponovi isto pot v obe smeri. Nemški pregled navaja lovišča tik ob zatočišču in tudi do 6,5 km stran.

Pri prehodu med skrivališčem in loviščem se orientira ob gozdnih robovih, poteh, vodotokih, obrežjih, drevoredih, živih mejah ter železniških in cestnih nasipih. Morfološki list BfN navaja ultrazvočne klice pri 37–41 kHz. Svetla črta na robu prhuti ali en sam slišan klic nista zanesljiv nadomestek vseh razpoznavnih znakov, ki jih navajata morfološki list in društvena predstavitev.

Viri: BfN: Rauhautfledermaus – Pipistrellus nathusii; biologija, nemški koledar in regionalna strokovna priporočila · BfN: Pipistrellus nathusii Merkmale; celotni enostranski morfološki list

Poletna skrivališča

Porodniške skupine po BfN uporabljajo drevesna dupla, razpoke v deblih in prostore za odstopajočim lubjem v gozdu ali ob robu blizu vode. Nadomestna skrivališča so netopirnice, ptičje gnezdilnice in stavbne špranje. Med konkretnimi stavbnimi mesti so omarice zunanjih rolet, prostori pod strešniki, zidne razpoke ter mesta za lesenimi oblogami. Najdbe so znane tudi iz špranj lovskih prež in gozdnih koč.

Porodniške skupine imajo po nemškem pregledu pogosto več kot 60 osebkov, v nekaterih zapisih tudi več kot 200. Samice med vzrejo mladičev pogosto menjajo skrivališča. Več uporabljanih dreves oziroma drugih bližnjih mest zato pripada isti skupini. Samci poleti živijo ločeno, posamično ali v manjših skupinah; tudi oni uporabljajo drevesna skrivališča. Ne gre torej za celoletno skupno bivanje vseh spolov v enem duplu.

Viri: BfN: Rauhautfledermaus – Pipistrellus nathusii; biologija, nemški koledar in regionalna strokovna priporočila

Mladiči in letni koledar

Nemški BfN opisuje spomladansko selitev med marcem in majem, odvisno od vremena. Samice aprila ali maja zasedejo porodniška skrivališča. V drugi polovici junija običajno skotijo po dva mladiča, ki postaneta sposobna letenja po približno štirih tednih. Od sredine julija samice po vzreji zapuščajo porodniške skupine in se premikajo proti paritvenim skrivališčem. Najvišja starost, navedena v tem pregledu po Schmidtu, je 14 let.

Glavna paritvena sezona se v Nemčiji regionalno razlikuje. Najzgodnejši začetek BfN postavlja ob konec avgusta, ponekod traja do sredine oktobra. Možno je tudi spomladansko parjenje. Samci jeseni zasedejo skrivališča ob porodniških območjih, vzdolž selitvenih poti ali blizu prezimovališč. S paritvenimi klici privabljajo mimo leteče samice; opisane paritvene skupine štejejo tri do deset živali.

Viri: BfN: Rauhautfledermaus – Pipistrellus nathusii; biologija, nemški koledar in regionalna strokovna priporočila

Selitve

Nathusijev je med netopirji z dolgimi sezonskimi selitvami. BfN opisuje premike med poletnimi in zimskimi skrivališči, dolge več sto kilometrov in tudi več kot tisoč kilometrov. Njegov pregled navaja dokazano razdaljo 1.905 km po Petersonsu. Konec poletja je splošna smer premikanja iz severovzhoda proti jugozahodu. V njem navedeni nočni premiki merijo 29–80 km.

Društvena predstavitev pojasnjuje, da evropska razširjenost ne pomeni razmnoževanja povsod, kjer se vrsta pojavlja. Opisuje domnevo o samicah, ki se s severa selijo proti jugu, tam srečajo samce in se spomladi vračajo na sever.

Viri: Kosor in Zidar, strokovni pregled Koselj: Nathusijev netopir, SDPVN; posredna predstavitev z viri 2009–2015 · BfN: Rauhautfledermaus – Pipistrellus nathusii; biologija, nemški koledar in regionalna strokovna priporočila

Prezimovanje

Po jesenski selitvi živali oktobra oziroma novembra zasedejo zimska skrivališča posamično ali v majhnih skupinah. Naravna prezimovališča so drevesna dupla in razpoke, znane pa so tudi skalne špranje, zidne razpoke, jame in skladovnice lesa. BfN opozarja, da je majhno število najdenih prezimujočih osebkov v drevesnih duplih verjetno povezano s težjim odkrivanjem takšnih skrivališč.

V zimskem skrivališču se lahko srečajo živali različnih poletnih kolonij. Skrivališče lahko zamenjajo med zimo ali med posameznimi leti. Nemški pregled pri opisovanju zimskih skupin zato upošteva posamezno prezimovališče oziroma skupek bližnjih mest, med katerimi je približno manj kot sto metrov. Društvo posebej omenja najdbe v zloženih drveh in stavbnih špranjah, kjer na osebke pozimi naletijo stanovalci.

Viri: Kosor in Zidar, strokovni pregled Koselj: Nathusijev netopir, SDPVN; posredna predstavitev z viri 2009–2015 · BfN: Rauhautfledermaus – Pipistrellus nathusii; biologija, nemški koledar in regionalna strokovna priporočila

Prelet morja in vreme

Lagerveld, Jonge Poerink in Geelhoed so leta 2021 objavili raziskavo pojavljanja Nathusijevega netopirja nad Severnim morjem. Med letoma 2012 in 2016 so na štirih mestih ob nizozemski obali zbrali 480 noči spremljanja. Netopirje so zabeležili tudi pri objektih, oddaljenih 15–25 km od obale. Najizrazitejše jesensko pojavljanje je bilo v začetku septembra. Njihov model je pokazal povezavo z manjšo hitrostjo vetra, vzhodnoseverovzhodnim vetrom v smeri selitve in višjo temperaturo.

Med nočmi z zaznano vrsto je bilo 67 % opazovanj pri vetru pod 5 m/s, nadaljnjih 31 % pri 5–8 m/s in 2 % pri močnejšem vetru. Pri 89 % opazovanj je povprečna nočna temperatura presegala 15 °C. Avtorji pojav povezujejo z izbiro ugodnega vetra za prelet in možno večjo ponudbo žuželk. Lunina mena, oblačnost, padavine in zračni tlak v njihovem končnem modelu niso ostali kot pojasnjevalne spremenljivke.

Raziskovalci so beležili prisotnost v posamezni noči; iz klicev niso določali absolutnega števila živali. Detektorji so bili na višini 15 m in so vrsto v najboljših razmerah zaznavali do približno 45 m nad morjem. Opisani rezultat velja za spremljane nizke višine, medtem ko višji preleti niso bili v celoti zajeti.

Viri: Lagerveld, Jonge Poerink in Geelhoed (2021): Offshore Occurrence of a Migratory Bat, Pipistrellus nathusii, Depends on Seasonality and Weather Conditions; Animals 11 (12), 3442

Orientacija na selitvi

Lindecke, Holland, Pētersons in Voigt so leta 2021 objavili terenski poskus orientacije Nathusijevih netopirjev z latvijske baltske obale. Osemdeset odraslih osebkov so premestili približno enajst kilometrov vzhodno od mesta ulova, zunaj obalnega selitvenega koridorja. Nato so primerjali smer odleta kontrolnih živali ter osebkov z začasno omrtvičeno roženico enega ali obeh očes.

Kontrolni netopirji in osebki z omrtvičeno roženico samo enega očesa so odleteli pretežno proti jugu, v pričakovani sezonski smeri. Pri skupini z omrtvičenima roženicama obeh očes pa ni bilo prednostne smeri: odleti so bili naključno razporejeni. Skupine se niso razlikovale po času, potrebnem, da so zapustile območje radijskega sledenja.

V dodatnem poskusu so pri 76 drugih osebkih preverili izbiro med osvetljenim in temnim izhodom labirinta. Tudi po omrtvičenju roženice so skupine pogosteje izbrale svetli izhod. Zaznavanje svetlobe je torej ostalo ohranjeno. Avtorji sklepajo, da občutljivost roženice sodeluje pri orientaciji in da bi bila lahko povezana z zaznavanjem magnetnega polja. Neposrednega dokaza za magnetni čut te vrste niso pridobili; dopuščajo tudi druge učinke uporabljene snovi na vid in zahtevajo nadaljnje preverjanje mehanizma.

Viri: Lindecke, Holland, Pētersons in Voigt (2021): Corneal sensitivity is required for orientation in free-flying migratory bats; Communications Biology 4, 522

Spremembe življenjskega prostora

BfN kot pomembno nevarnost opisuje odstranjevanje dreves z dupli ter stoječega starega in odmrlega lesa ob vodi. Pomembna so tudi manj vredna drevesa s poškodbami lubja, razpokami in razcepljenimi debli. Posek lahko uniči skrivališče in poškoduje osebke v njem, tudi pozimi. Stavbna skrivališča ogrožajo zapiranje vhodov, odstranitev lesenih oblog, neusklajena obnova gozdnih objektov in rušenje.

Drug sklop vplivov prizadene prehrano. Izsuševanje mokrotnih gozdov, izguba mlak in obrežnega rastja ter poenotenje gozdov zmanjšujejo območja nastajanja žuželk. V kmetijski krajini z odstranitvijo živih mej, drevoredov in manjših vodnih teles izginejo tudi lovske povezave. Nemški pregled med vplivi ribogojstva navaja previsoko gostoto rib in vlaganje rib, ki zmanjšujejo vodno rastje. Pri vetrnih elektrarnah opisuje neposredne trke z lopaticami in poškodbe zaradi sprememb tlaka v bližini rotorjev.

Viri: BfN: Rauhautfledermaus – Pipistrellus nathusii; biologija, nemški koledar in regionalna strokovna priporočila

Priporočila nemškega pregleda

Nemški BfN predlaga ohranjanje dreves z znanimi zatočišči in zaščitni prostor v velikosti ene drevesne dolžine, da ob poseku sosednjih dreves ne bi podrli tudi zatočiščnega. Na območjih s premajhno ponudbo skrivališč navaja najmanj deset primernih dreves na hektar. Netopirnice predstavlja kot dodatno možnost v prehodnem obdobju, dokler ni na voljo dovolj naravnih skrivališč. Priporoča tudi ohranitev stavbnih špranj v gozdnih kočah in drugih objektih blizu gozda.

Za prehranska območja poudarja naravna obrežja, povezovanje vodnih površin z gozdovi, obnovo poplavnih gozdov in ponovno povezavo mrtvih rokavov. Pri ribnikih predlaga plitve obrežne dele, ohranitev starih dreves na nasipih in dodatne vodne površine brez rib. V kmetijski krajini ohranjanje živih mej, drevesnih vrst in mokrotnih travnikov povezuje s ponudbo žuželk in potmi leta. To so strokovna priporočila nemškega vira za njegove obravnavane razmere.

Viri: BfN: Rauhautfledermaus – Pipistrellus nathusii; biologija, nemški koledar in regionalna strokovna priporočila