Navadna česnovka: slovenske najdbe in življenje pod zemljo

Kje je navadna česnovka potrjena v Sloveniji?

Navadna česnovka je v Sloveniji potrjena tudi v Podravju. Raziskovalni članek iz leta 2017 je zbral enajst novih podatkov in starejše literaturne navedbe. Najdbe so vključevale Račke ribnike, Ormoške lagune, Podvince in Kidričevo. Pri Podvincih so paglavce našli med sistematičnim vzorčenjem leta 2006 ter ponovno leta 2011. Pri Kidričevem so leta 2013 opazili odlaganje mresta v depresijah gramoznice.

Večina zbranih opažanj je bila naključna. Avtorji zato niso mogli določiti velikosti podravske populacije, so pa pokazali, da prejšnje redke navedbe niso zajele vseh najdišč. Ormoške lagune so opisali kot kombinacijo zaraščenih plitvih bazenov in peščene gozdne okolice. Opozorili so tudi na zasipavanje gramoznic in naseljevanje rib v globlje vode. Podatki opisujejo znana opazovanja do objave članka, ne popisa današnjega števila živali.

V članku so med starejšimi slovenskimi najdbami navedene tudi Goričko, območje ob Muri in Krakovski gozd. Podravske najdbe opredeljujejo severni rob razširjenosti vrste v porečju Drave; tudi ob tamkajšnjih mokriščih lahko dolgo ostane spregledana.

Viri: Govedič in sodelavci — Novi podatki o razširjenosti navadne česnovke v Podravju, 2017

Življenje med rahlo prstjo in mrestiščem

Navadna česnovka ima čokato telo, sorazmerno veliko glavo, izrazito izbočene oči in top gobec. Pri obrambi se lahko napihne ali hitro zakoplje. Kožni izloček ima neprijeten vonj, ki ga nemški strokovni portret primerja s česnom ali zažganim žveplom.

Za kopenski življenjski prostor potrebuje tla, v katera se lahko zakoplje. Uporablja odprto kmetijsko krajino, vrtove in peskokopna območja, pa tudi nekatera težja tla in redke borove gozdove. Podnevi se lahko umakne deset do dvajset centimetrov globoko; prezimovanje poteka globlje v prsti.

Mrest odlaga v vrvicah, ovitih okoli rastlinskih stebel pod vodo. Samci se navadno tiho oglašajo pod gladino. Ličinke se izlegajo po štirih do štirinajstih dneh, preobrazba pa lahko glede na temperaturo traja od sedemdeset do sto petdeset dni. Nekateri paglavci prezimijo. Nemške populacije se iz zimskih skrivališč običajno odpravijo spomladi, čas pa je odvisen od vremena.

Za prepoznavanje so pomembne navpična zenica, gladkejša koža in izboklina na temenu. Na petnem delu zadnjega stopala je velika rumenkasta roževinasta odebelitev z ostrim robom, ki pomaga pri kopanju.

Viri: BfN — Pelobates fuscus, vrstni življenjski cikel

Kako se česnovka zakoplje in ponovno pride na površje?

Savage je pri neposrednem preučevanju kopanja opisal dva zaporedna načina premikanja prsti. Najprej jo zadnje stopalo odgreba, nato žival občasno sunkovito izvrže zrahljano zemljo čez hrbet. Pri tem se pomika nazaj v tla. Nastalo skrivališče ima zaprto odprtino; v raziskavi ga živali niso uporabile še drugič.

Iz skrivališča niso prihajale vsako noč. Pogosteje so se pojavile ob mokrih nočeh, tudi v terarijih, kamor dež ni neposredno segal. Čas prihoda na površje se je spreminjal skupaj s časom sončnega zahoda. V zaprtih skrivališčih je bilo za živali dovolj zraka in njihovo dihanje ni bilo zaustavljeno. Pri zakopanih osebkih so ponoči izmerili več nastalega ogljikovega dioksida kot podnevi. Avtor je te odzive opisal, njihovega natančnega mehanizma zaznavanja zunanjih sprememb pa ni pojasnil.

V raziskavi so se živali pojavile ob običajnem času tudi v temnih, nepredušno zaprtih posodah s stalno temperaturo. Same spremembe svetlobe v takem preizkusu zato niso bile nujen neposredni sprožilec njihovega izhoda.

Viri: Savage — The Burrowing and Emergence of the Spade-Foot Toad, 1942

Odrasle živali se redko preselijo med mrestišči

Na Danskem so med letoma 1994 in 1997 spremljali približno tisoč odraslih česnovk v petih podpopulacijah. Odrasle osebke so individualno označili, ob mrestiščih pa spremljali tudi mlade živali, ki so po preobrazbi zapuščale vodo. Med označenimi in ponovno najdenimi odraslimi je mrestišče zamenjalo le okoli en odstotek živali. Majhno izmenjavo je podprl tudi poskus preselitve.

Samice so v raziskovanem vzorcu odložile povprečno 1762 jajčec, njihova plodnost pa je dosegla vrh pri petih letih. Preživetje ličink je bilo odvisno od gostote: pri veliki gneči se je znižalo. Med ribniki niso ugotovili pomembnih razlik v preživetju odraslih ali pri razvoju od jajčeca do mlade česnovke, razlikovalo pa se je preživetje mladih osebkov. Tako lahko dve bližnji mrestišči podobno ustvarjata novo pokolenje, vendar se poznejši uspeh tega pokolenja razlikuje.

V vzorcu je bilo približno 1,7 samca na samico. Preživetje mladih je v enem ribniku doseglo dvainpetdeset odstotkov, v drugih enaintrideset. Raziskovalec je opisal sistem, v katerem se lahko zaradi spreminjanja vodnega rastlinja skozi čas zamenja mrestišče, ki najbolj prispeva nove osebke.

Viri: Hels — Population dynamics in a Danish metapopulation of spadefoot toads, 2002

Katera mrestišča so samci izbirali na Švedskem?

V južni Švedski so leta 2000 preverjali dvainsedemdeset vodnih teles. Oglašajoče se samce so našli v triintridesetih. Prebivalci mrestišč so bili povezani predvsem z razmerami v vodi: uporabljene vode so bile večje, trajnejše in spomladi toplejše. Šest vod, ki so poleti presahnile, med popisom ni imelo oglašajočih se samcev.

Pomembni so bili tudi vodni plenilci. Le dve od triintridesetih vod s samci sta imeli ribe. V vodah z veliko gostoto tujerodnega signalnega raka samcev niso zabeležili. Česnovke so se oglašale tudi v nekaterih naseljih in blizu prometnejših območij; pri mrestiščih z več kot tričetrtinsko zastiranostjo z drevesnimi krošnjami pa jih ni bilo. Ker je raziskava posebej izbirala bližnje vode brez večjih vmesnih ovir, iz nje ne moremo sklepati, da prometne ceste za česnovko niso problem.

V tem popisu so skupaj slišali 429 samcev. Oglašanje so preverjali pod vodno gladino s hidrofoni. Samci lahko kličejo z dna tudi globljih vod, zaradi česar jih običajno poslušanje na kopnem težje odkrije.

Viri: Nyström in sodelavci — The declining spadefoot toad: calling site choice and conservation, 2002

Dež lahko spremeni čas spomladanske selitve

V italijanskem območju Paludi di Arsago so spremljali selitve v šest začasnih mokrišč v štirih letih med 2013 in 2021. Več česnovk se je premikalo ob začetku razmnoževalne sezone, ob dežju, visoki vlagi in temperaturah med devetimi in štirinajstimi stopinjami Celzija. Lunina mena in hitrost vetra v uporabljenem modelu nista pokazali jasne povezave s številom selitvenih osebkov.

Kljub segrevanju se je začetek selitve med letoma 2013 in 2021 premaknil približno dvanajst dni pozneje. Zamik je bil povezan s toplejšimi in bolj sušnimi razmerami pred sezono. Vrh in konec selitve se nista pomembno premaknila, model številčnosti pa ni pokazal jasnega upadanja. Pri teh česnovkah toplejša pomlad zato ni avtomatično pomenila zgodnejšega prihoda v vodo. Če se mokrišče polni z dežjem, je lahko njegova razpoložljivost pomembnejša od samega dviga temperature.

Ena spremljana voda je po naselitvi rib leta 2018 izgubila velik del lokalne podpopulacije, zato je poznejši popis tam izpadel. Dve drugi mokrišči v treh popisnih letih nista vsebovali vode. Čas prihoda in obstoj mrestišča sta torej dva povezana, a različna dela razmnoževanja.

Viri: Dalpasso in sodelavci — Effects of temperature and precipitation changes on shifts in breeding phenology, 2023

Oglašajo se tudi nezrele mlade česnovke

Česnovke se lahko začnejo oglašati, še preden spolno dozorijo. V raziskavi mladi paglavci niso oddajali glasov, prvi glasovi pa so se pojavili med preobrazbo, že pri osebkih z ostankom repa. Od nekoliko poznejše razvojne stopnje dalje je bilo oglašanje redno.

Raziskovalci so prepoznali tri glavne oblike: niz kratkih not, eno daljšo utripajočo noto in posamezno tonsko noto. Število glasov na mlado žival je v poskusu naraslo pri večji gostoti osebkov in po hranjenju. Predvajanje posnetih glasov tega odziva ni sprožilo. Takšno oglašanje zato ni preprosto enako odraslemu privabljanju partnerja. Avtorji so kot možno razlago predlagali splošno vzburjenje ob hranjenju, vendar natančna komunikacijska funkcija glasov mladih česnovk ostaja odprta.

Prve glasove so zabeležili pri razvojnih stopnjah dvainštirideset in triinštirideset; redno oglašanje se je začelo pri štiriinštirideseti. Trije tipi glasov so se torej pojavljali pred odraslim razmnoževalnim vedenjem.

Viri: Ten Hagen in sodelavci — Vocalizations in juvenile anurans, 2016

Med preobrazbo nastaja tudi jezik z okušalnimi organi

Prehod paglavca v kopensko česnovko vključuje spremembe v ustih. Zuwała je pokazala, da se oblikovanje jezika začne že v dvaintrideseti razvojni stopnji. Na prvotno gladki zgornji površini jezične gube se pozneje pojavijo izbokline, v katerih nastajajo posebni okušalni organi.

Ti organi se med razvojem povečujejo. Pri petinštirideseti razvojni stopnji je njihovo čutno območje merilo približno štiriindevetdeset mikrometrov, pri že preobraženih osebkih pa sto trideset do sto štirideset. Pri štiriinštirideseti stopnji so bile že razvite povezave živčnih vlaken s čutnim epitelom. Opis tako pokaže, da spreminjanje zunanjega videza spremlja dozorevanje čutil v ustih. Česnovka med preobrazbo poleg izgube repa in spremembe načina premikanja razvija tudi strukture, ki jih potrebuje njen jezik.

Izbokline z okušalnimi organi nastajajo med šestintrideseto in devetintrideseto razvojno stopnjo. Pri enainštirideseti so njihove zasnove sestavljale podolgovate celice, usmerjene približno pravokotno na površino jezika. To je drugačen mikroskopski del preobrazbe kot opazno skrajševanje repa.

Viri: Zuwała — Development of the tongue and taste disks in Pelobates fuscus, 2002

Razporeditev rastlin lahko vpliva na uspešnost lova

Pri lovu ni pomembno samo, koliko plena je v bližini, temveč tudi, kako je razporejen prostor. V laboratorijski raziskavi so petindvajset samic po vrnitvi iz mrestišča naključno razporedili v dve umetni okolji. Eno je s pravilnimi vrstami posnemalo žitno njivo, drugo pa z neurejeno razporeditvijo ovir opuščeno zemljišče. Kot plen so uporabili hišne murne.

V okolju z urejenimi vrstami so česnovke ujele več murnov. Razlika je bila vidna po petindvajsetih minutah in še izrazitejša po petdesetih. Avtorji so jo povezali z načinom čakanja na plen: v ravnih prehodih se lahko plen in česnovka pogosteje srečata, gostejše neurejene ovire pa omejujejo preglednost. Poskus primerja prostorsko obliko dveh okolij. Ne dokazuje, da so intenzivna obdelava, gnojenje ali škropljenje za vrsto ugodni. Pomaga pa razumeti, zakaj česnovka uporablja nekatere odprte kmetijske površine.

Viri: Tobias in sodelavci — Effects of the spatial pattern of the habitat on feeding efficacy, 2001

Manjšanje telesa je lahko opozorilni znak sprememb okolja

Pri romunski populaciji so primerjali osebke iz začetka novega tisočletja z osebki, zbranimi med letoma 2012 in 2014. V vmesnem času se je kopenski življenjski prostor zaradi širjenja naselja močno zmanjšal in razdrobil. Raziskava je zato preverjala tri sklope značilnosti: velikost živali, telesno kondicijo in starostno sestavo.

Starostne značilnosti se med obdobjema niso jasno razlikovale. Izmerjena dolžina telesa, masa in kazalnik telesne kondicije pa so se zmanjšali. Živali so bile v poznejšem vzorcu manjše in v slabši kondiciji, čeprav starost sama ni pokazala enako izrazite spremembe. Avtorji zato priporočajo upoštevanje telesnih mer pri ocenjevanju vplivov izgube življenjskega prostora. Pri takem spremljanju število opaženih osebkov in njihova starost nista edini uporabni informaciji: pomembno je tudi, kakšne so živali, ki še naseljujejo območje.

Viri: Cogălniceanu in sodelavci — Age, size and body condition in response to habitat change, 2021

Mrestišča imajo skupne značilnosti, pomembne pa so tudi krajevne razmere

Leta 2010 so raziskovalci v Estoniji, na Danskem in Nizozemskem pregledali 407 vodnih teles in njihovo okolico. Preverjali so, kje so paglavci prisotni in s katerimi vodnimi ter kopenskimi značilnostmi je povezana njihova številčnost. Med državami so se ponavljale nekatere podobnosti: plitvi obrežni deli in z bazami bogate usedline so bili povezani s prisotnostjo ličink.

Razlike so se pokazale pri njihovi številčnosti. Na Nizozemskem je bilo več paglavcev ob bližnjih ekološko obdelovanih njivah in vrtovih, v Estoniji pa ob travniških oziroma močvirskih površinah in pri več bližnjih vodah. V Estoniji in na Danskem je bila odsotnost rib povezana z več ličinkami; na Nizozemskem ta povezava ni bila jasna. Estonske česnovke so pogosto uporabljale tudi bobrove vode. Pri varovanju vrste je zato koristno pregledati tako značilnosti same vode kot okolico, v kateri živijo odrasle živali.

Viri: Rannap in sodelavci — Geographically varying habitat characteristics, 2015

Paglavec je po zgradbi drugačen od odrasle česnovke

Paglavec navadne česnovke nima samo repa, temveč drugačno obliko glave in orientacijo nekaterih organov. Pri podrobnem pregledu muzejskega paglavca so raziskovalci opisali telo, skoraj dvakrat daljše od njegove višine. Spodnji obris je bil izbočen, zgornji razmeroma raven. Oči so bile obrnjene vstran, razmik med njimi pa večji od razmika med nosnicama.

Nosnici sta bili bliže konici gobca kot očema, odpirali sta se naprej in vstran. Škržna izvodila tvorijo eno cev na levi strani telesa. Raziskava je primerjala paglavca iz Brandenburga in odraslega osebka iz Turingije, oba iz muzejske zbirke. Pri tem je dokumentirala anatomijo dveh razvojnih oblik s sodobnimi slikovnimi postopki. Opis ni velikostni popis celotne vrste: kaže značilnosti konkretno pregledanega paglavca in ponazarja, kako obsežna je sprememba zgradbe telesa med vodno in odraslo stopnjo.

Viri: Jandausch in sodelavci — A decharming metamorphosis, 2022

Kaj je o česnovki pokazalo nočno snemanje?

Pri česnovkah iz romunskega dela delte Donave so z nočnim snemanjem spremljali, kako pogosto zapuščajo tla in koliko se premikajo. V poskusu je bilo dvanajst navadnih česnovk: šest samcev in šest samic. Preizkušali so jih zunaj razmnoževalne sezone, zato gibanje ni bilo neposredno povezano z iskanjem partnerjev. Osebke so spremljali več noči v ločenih poskusnih prostorih s peščeno podlago.

Navadne česnovke so prišle na površje v 82 od 86 opazovanih noči. Njihova strategija je bila bolj povezana s čakanjem kot z obsežnim premikanjem v primerjavi z drugo preučevano česnovko. Samci so se pojavljali na površju pogosteje kot samice. Raziskava je zabeležila vračanje v staro skrivališče ali kopanje novega ob jutru. To dopolnjuje starejši opis Savagea, v čigar raziskavi ponovne uporabe ni bilo: opažanja uporabe skrivališč niso povsod enaka. Nočno vedenje zato ni samo en sam, vedno nespremenljiv vzorec izhoda in zakopavanja.

V tem poskusu so se samci navadne česnovke pojavili prav vsako opazovano noč, samice v približno devetdesetih odstotkih. V dvanajstih opazovanih nočeh je prišlo do drugega izhoda iz tal, potem ko je žival vmes ponovno ostala zakopana.

Viri: Székely in sodelavci — Out of the ground, 2017