Navadni pupek (Lissotriton vulgaris) živi v Sloveniji. Domači popisi potrjujejo razmnoževanje v različnih manjših vodah.
Kako se navadni pupek spreminja med letom?
Navadni pupek ima bočno sploščen rep in neizraziti zaušesni žlezi. V vodi je koža gladka, olivno zelenkasto rjava s temnejšimi pegami. Na kopnem se odebeli in postane žametasta. Svatovski samec ima nazobčan hrbtni greben, med prsti zadnjih nog se razvije plavalna kožica. Spodnji del repa se obarva modro in rdeče. Oranžen trebuh je črno pikast; samice imajo manjše pike in manj izrazito obarvanost.
Večino leta preživi na kopnem in uporablja več skrivališč. Na mrestišča se vrača med marcem in junijem. Samci pridejo nekaj dni pred samicami in lahko ostanejo dlje. Samica v nekaj tednih odloži od dvesto do tristo jajčec ter jih posamično zavija v liste rastlin. Ličinke se zadržujejo med rastlinjem ali na dnu. Pred preobrazbo so velike do štiri centimetre; včasih v vodi prezimijo in se preobrazijo naslednjo pomlad.
Viri: Lešnik in Cipot — Popis dvoživk v dolini reke Voglajne, 2014
Kaj je pokazal domači popis na Goričkem?
V raziskavi Goričkega med letoma 2005 in 2007 je bil navadni pupek najpogostejša in najštevilčnejša vrsta pupka. Na več kot treh četrtinah njegovih najdišč je razmnoževanje potekalo v mlakah. Manjši del najdišč so sestavljale luže, kanali ter poplavljeni travniki in njive. Med mlakami je bil le manjši delež ribnikov ter ograjenih in betoniranih požarnih mlak.
Na dobri polovici njegovih najdišč so raziskovalci našli tudi rosnico in zelene žabe. Planinski pupek se je pojavljal na približno tretjini najdišč navadnega pupka, navadna krastača in veliki pupek pa na približno petini. Takšen domači popis pokaže navadnega pupka kot del skupnosti več vrst dvoživk, ki uporablja različne manjše vode. Podatki opisujejo takratno raziskavo Goričkega, ne današnjega števila osebkov v Sloveniji.
Viri: Cipot in Lešnik — Dvoživke Krajinskega parka Goričko, 2007
Kaj samici povedo samčevi kemični signali?
Voh ima pomembno vlogo pri svatovanju navadnega pupka. Osikowski je preučil odzive samic na izvlečke samčevih žlez, ki proizvajajo feromone. Ko so imele izbiro med izvlečkom žlez lastne vrste in izvlečkom jeter, so se samice dalj časa zadrževale v bližini izvlečka svatovskih žlez. To potrjuje, da odziva ni povzročila katerakoli ponujena živalska snov.
V drugem preizkusu je primerjal izvlečke navadnega in karpatskega pupka Lissotriton montandoni. Samice navadnega pupka med izvlečkoma niso pokazale jasne preference, samice karpatskega pupka pa so dale prednost lastni vrsti. Pri navadnem pupku prepoznavanje partnerja zato ni mogoče opisati zgolj kot strogo zavračanje tujega vonja. Raziskava primerja vedenjski odziv na izvlečke, ne deleža križancev v Sloveniji.
Viri: Osikowski — Asymmetric female preferences for courtship pheromones, 2012
Ali samica vidi samca drugače kot človek?
Pri izbiri partnerja sodeluje tudi svetloba, ki je človek ne vidi. Secondi in sodelavci so pri navadnih pupkih primerjali odzive samic na samce ob prisotnosti in odsotnosti ultravijoličnih valovnih dolžin. Ko teh ni bilo, se je privlačnost samcev navadnega pupka značilno zmanjšala. Pri sočasno preučevanem sorodnem pupku Lissotriton helveticus takega učinka niso potrdili.
Na trebušni strani samcev so izmerili dva vrhova odboja ultravijolične svetlobe, približno pri 333 in 397 nanometrih. Prvi je bil pri navadnih pupkih višji. Njegov odtenek je bil povezan s privlačnostjo samca. Voda v preučevanih mrestiščih navadnega pupka je prepuščala več ultravijolične svetlobe kot voda mrestišč primerjane vrste. Samci imajo torej barvne značilnosti, katerih pomen ni razviden samo iz običajne fotografije. Raziskava je pokazala povezavo med svetlobnimi razmerami, samčevim odbojem in samičinim odzivom, ne zgolj prisotnosti barvitega trebuha.
Viri: Secondi, Lepetz in Théry — Male Attractiveness Is Influenced by UV Wavelengths, 2012
Ali samica vsako jajčece vedno zavije v list?
Ovijanje jajčec pri isti samici ni vedno enako učinkovito. Tóth in sodelavci so pri navadnih pupkih primerjali dve obdobji iste razmnoževalne sezone. V prvem, ko so bili prisotni samci, je bilo zavitih približno 47 odstotkov jajčec. V drugem, brez samcev, se je delež povečal na približno 92 odstotkov. Razlike med posameznimi samicami so bile v drugem obdobju manjše.
Pri večjih samicah je v prvem obdobju delež zavitih jajčec iz dneva v dan bolj naraščal. Velikost samice pa ni v celoti pojasnila razlike med obdobjema. Avtorji so ocenili, da lahko na skrb za jajčeca vplivata tako velikost kot prisotnost partnerjev. Raziskava zato ne podpira predstave, da vse samice skozi vso sezono zavijejo enak delež jajčec.
Viri: Tóth, Hoi in Hettyey — Intraspecific variation in the egg-wrapping behaviour, 2011
Kako jajčece zazna prihodnjo nevarnost?
Kemični signali plenilcev lahko vplivajo na razvoj potomcev že okoli odlaganja jajčec. Tóth in Hettyey sta pri navadnih pupkih iz madžarskega pogorja Pilis primerjala prisotnost takih signalov v okolju odraslih, ob odlaganju in med nadaljnjim razvojem. Samice glede na zaznano nevarnost niso značilno spremenile števila ali velikosti jajčec. Večje samice pa so odlagale večja, daljša in širša jajčeca.
Kadar ob odlaganju ni bilo signalov plenilcev, pozneje pa so bili prisotni, so se ličinke izlegle pozneje in bile manj dejavne kot kontrolne ličinke. Če so bili signali prisotni že ob odlaganju, je razlika v času izleganja ostala, razlika v splošni dejavnosti pa je izginila. Na čas izleganja ni značilno vplivalo predhodno okolje odraslih. Pri varnem okolju odlaganja je poznejša nevarnost povzročila približno 1,22 dneva zamika izleganja, pri nevarnem okolju odlaganja pa približno 0,38 dneva. Odziv ličinke je bil zato povezan z zaporedjem razmer v različnih zgodnjih razvojnih obdobjih.
Viri: Tóth in Hettyey — Egg-laying environment modulates offspring responses to predation risk, 2018
Ali samica lahko napade lastna jajčeca?
Navadni pupki lahko pojedo jajčeca svoje vrste, vendar tega ne počnejo vsi osebki. Madžarski poskus je po krajšem postu spremljal enaintrideset samic. Jajčeca je napadlo devet samic, torej približno 29 odstotkov. Raziskovalci so ločili napade od dejanskega zaužitja: le sedem od triintridesetih napadov se je končalo s požiranjem jajčeca.
Ko je bil delež lastnih jajčec med ponujenimi nizek, so jih samice napadale redkeje kot jajčeca drugih samic. Pri visokem deležu lastnih jajčec razlike ni bilo. Skupno število ponujenih jajčec ni značilno vplivalo na takšno razlikovanje. Po oseminštiridesetih urah brez hrane so samice jajčeca pogosteje in dalj časa pregledovale kot po štiriindvajsetih urah. To pa še ni pomenilo značilno več napadov. Preizkus kaže, da je odziv na lastna jajčeca odvisen tudi od okoliščin. Osebke so zbrali marca 2009 v petih mlakah pogorja Pilis.
Viri: Tóth, Hoi in Hettyey — Kin discrimination during egg-cannibalism, 2011
Katere vodne živali prevladujejo v prehrani?
Sestava hrane se lahko med leti spremeni. V plitvi, z rastlinjem bogati mlaki pri romunskem mestu Piatra Neamţ so raziskovalci primerjali prehrano navadnih pupkov spomladi 1999 in 2000. Hrana je bila prisotna pri 85 odstotkih pregledanih osebkov. Pomemben plen so bili vodni enakonožci iz družine Asellidae, sladkovodni polži in manjše skupine drugega živalskega plena.
Enakonožci so bili leta 1999 najdeni v 50,79 odstotka analiziranih želodcev navadnega pupka, leto pozneje v 40,32 odstotka. Med najdbami so bile tudi ličinke komarjev, trzač in drugih dvokrilcev, pajki ter nekatere ličinke vodnih žuželk. Deleži v raziskavi pomenijo pogostost pojavljanja skupine hrane v želodcih, ne njen delež v celotni masi obroka. Pupki so uporabljali različne vrste hrane, čeprav so bile številne najdbe redke. V tej raziskavi niso našli pupkovih jajčec in ličink. Prehrana navadnega pupka se je precej prekrivala s prehrano vrste Triturus cristatus iz iste mlake.
Viri: Roşca in sodelavci — Feeding ecology of two newt species during the reproduction season, 2013
Ali navadni pupek poje komarjeve ličinke?
Navadni pupek lovi tudi komarjeve ličinke. Nizozemska raziskava, objavljena leta 2026, je v zunanjih poskusnih posodah primerjala njegov lov z lovom vodnega hrošča Agabus bipustulatus in hrbtoplovke Notonecta glauca. Navadni pupek je pojedel povprečno 2,8-krat toliko ličink kot hrošč in 4,5-krat toliko kot hrbtoplovka. Primerjava se nanaša na posamezne plenilce, ne na skupno učinkovitost celotne naravne združbe.
Pri dveh preučevanih stopnjah obogatenosti vode s hranili se uspešnost pupkovega lova ni značilno razlikovala. V ločenem preizkusu ni bilo zaznavne razlike med samci in samicami. Preučevane komarjeve ličinke so pripadale skupini Culex pipiens. V posodah, kjer so bili prej pupki, so komarji v naslednjih dveh tednih odložili pet jajčnih splavov, v kontrolnih pa sedemindvajset. Pupke so pred tem odstranili. Raziskava je tako pokazala tudi učinek prejšnje prisotnosti plenilca na izbiro mesta za odlaganje. V naravi so poleg komarjev na voljo druge vrste plena in možnost ponovne naselitve komarjev.
Viri: Boerlijst in sodelavci — Clashing in Murky Waters: On Amphibian Mosquito Suppression, 2026
Zakaj v vodi lovi drugače kot na kopnem?
Način zajemanja hrane se spreminja z letno življenjsko fazo. Pri navadnih pupkih iz Spodnje Avstrije so raziskovalci v vodni fazi opazovali sesanje plena pod vodo. Usta se hitro odprejo, prostor v ustih se razširi in voda skupaj s plenom vstopi vanje. Celotni cikel odpiranja in zapiranja je v preučevanih posnetkih trajal povprečno približno 51 milisekund.
Ko je pupek v vodni fazi plen lovil na kopnem, ga je prijel s čeljustmi in odnesel nazaj v vodo za nadaljnje premikanje hrane ter požiranje. Po prehodu v kopensko fazo pa je pri kopenskem lovu uporabljal iztegovanje jezika. Plen se je prilepil nanj in se z umikom jezika prenesel v usta. Sesanje hrane pod vodo v kopenski fazi so uspeli posneti samo pri enem od dvajsetih razpoložljivih pupkov. Večina se je ob potopitvi v tej fazi takoj umaknila iz vode in ponujeni podvodni plen prezrla.
Viri: Heiss, Aerts in Van Wassenbergh — Flexibility is everything, 2015
Kako svetloba vpliva na lov ličink?
Ličinke navadnega pupka zaznavajo tudi ultravijolični del svetlobe. Martin in sodelavci so primerjali ličinke, ki so se razvijale ob prisotnosti ultravijolične svetlobe, in ličinke, ki so odraščale brez nje. V drugi skupini je bilo v mrežnici manj izraženega gena SWS1, ki sodeluje pri ultravijolični občutljivosti svetlobnih čutnic. Te ličinke so bile tudi manj učinkovite pri lovu.
Na uspešnost hranjenja je vplivala še svetloba v trenutku preizkusa. Brez ultravijolične svetlobe so bile ličinke pri lovu manj uspešne ne glede na prejšnje razvojne razmere. Učinek torej ni bil povezan samo s trenutno osvetlitvijo, temveč tudi z okoljem, v katerem se je razvijal njihov vid. Poskus je pokazal delovanje ultravijoličnega vida že pri ličinkah, ne samo pri odraslih pupkih.
Kaj se zgodi, ko mlako deli s planinskim pupkom?
Ličinke navadnega in planinskega pupka se lahko razvijajo v isti vodi, vendar skupno življenje ni brez posledic. Češki poskus je primerjal navadne pupke v skupinah lastne vrste in v mešanih skupinah s planinskimi pupki. Po enem mesecu so bile ličinke navadnega pupka v mešanih skupinah dvanajst odstotkov krajše. Tudi njihov razvoj je potekal počasneje. Ličinke so izvirale iz jajčec divje ulovljenih samic iz okolice Jihlave.
V mešanih skupinah so imele ličinke navadnega pupka več poškodb repne plavuti in okončin. Kljub temu se preživetje v tridesetdnevnem obdobju med skupinama ni značilno razlikovalo. V ločenih poskusih z ličinkami kačjega pastirja Aeshna cyanea je navadni pupek doživel višjo smrtnost kot planinski. Večji plenilec je povzročil več poškodb in poginov. Raziskovalci pa niso našli povezave med deležem poškodovanih ličink v poskusu tekmovanja in deležem ubitih v ločenem poskusu plenjenja. Navadni pupek torej v tem poskusu slabšega izida pri tekmovanju ni nadomestil z boljšo zaščito pred plenilcem.
Kakšne temperature izbira v vodi?
Navadni pupek lahko v isti vodi uporablja drugačen temperaturni prostor kot planinski pupek. Poskus s češkimi osebki iz okolice Jihlave je pokazal, da navadni pupki v temperaturnem gradientu izbirajo povprečno 21,7 stopinje Celzija. Njihovo prednostno temperaturno območje je bilo širše kot pri sočasno preučevanih planinskih pupkih.
V zunanjem junijskem poskusu je povprečna telesna temperatura navadnih pupkov znašala 22,8 stopinje Celzija. Pri njih raziskovalci niso zaznali enakega dejavnega umikanja v hladnejše globine kot pri planinskih pupkih. Bolj so sledili razpoložljivim temperaturnim razmeram. Kljub različnima načinoma vedenja sta obe vrsti vzdrževali temperaturo znotraj svojega prednostnega območja s podobno natančnostjo. Primerjava kaže, da podobna mlaka različnim vrstam ne predstavlja povsem enakega temperaturnega okolja. Vzorci navadnega pupka so prihajali iz odprte krajine, na približno 560 metrih nadmorske višine.
Viri: Balogová in Gvoždík — Can Newts Cope with the Heat?, 2015
Zakaj vse populacije niso genetsko enake?
Videz navadnega pupka ne razkrije vseh razlik med populacijami. Genomska raziskava Karpatske kotline je razločila več skupin znotraj južne linije Lissotriton vulgaris vulgaris ter linijo Lissotriton vulgaris ampelensis. Med prostorsko bližnjimi skupinami je našla tudi izmenjavo dednega materiala. Štiri skupine južne linije so bile genetsko manj oddaljene druga od druge kot od preučevane linije ampelensis.
Na razporeditev genetskih skupin so vplivale tudi reke. Donava je imela v tej analizi zelo šibek učinek na razlikovanje populacij, Tisa pa je predstavljala geografsko oviro, ki omejuje genski pretok. Na območju med Donavo in Tiso so raziskovalci našli znake sekundarnega stika linij. Genetska raznovrstnost je bila visoka zlasti v severnih madžarskih gorovjih in med večjimi rekami na jugu. Takšna razporeditev pomeni, da današnja vrsta vsebuje zgodovinsko raznolike populacije, med katerimi se stiki in meje razlikujejo.
Viri: Herczeg in sodelavci — Genomic analysis reveals complex population structure, 2023
Pogosta vprašanja o vrsti
Ali navadni pupek živi v Sloveniji?
Da. Med drugim ga potrjuje domači popis dvoživk v dolini Voglajne.
Preverite vir odgovoraKakšen greben ima samec navadnega pupka?
V paritvenem obdobju ima izrazit nazobčan kožni greben na hrbtu.
Preverite vir odgovoraAli samice vedno zavijejo vsa jajčeca?
Ne. Poskus je pokazal različna deleža ovitih jajčec v dveh obdobjih iste sezone.
Preverite vir odgovoraAli navadni pupek poje komarjeve ličinke?
Da. Nizozemski poskusi so potrdili lov ličink skupine Culex pipiens.
Preverite vir odgovoraAli samica lahko napade lastna jajčeca?
Da, vendar so v madžarskem poskusu jajčeca napadle le nekatere samice.
Preverite vir odgovoraAli ličinke zaznavajo ultravijolično svetlobo?
Da. Raziskava je pokazala ultravijolično občutljivost njihovega vida in njen vpliv na lov.
Preverite vir odgovoraViri in preverjanje
Izvirna uredniška predstavitev povezuje podatke za Slovenijo s splošno biologijo vrste. Leto raziskave ni nujno leto objave; zgodovinskih ocen ne prikazujemo kot današnje številčnosti. Natančnih občutljivih najdišč ne objavljamo.
- Lešnik in Cipot — Popis dvoživk v dolini reke Voglajne, 2014
CKFF, poglavje 10.3.1.5, tiskane strani 250–251.
- Osikowski — Asymmetric female preferences for courtship pheromones, 2012
Zoological Science 29(6), 390–395; DOI 10.2108/zsj.29.390.
- Tóth, Hoi in Hettyey — Intraspecific variation in the egg-wrapping behaviour, 2011
Amphibia-Reptilia 32, 77–82; DOI 10.1163/017353710X543001.
- Martin in sodelavci — UV wavelengths experienced during development affect larval newt visual sensitivity and predation efficiency, 2016
Biology Letters 12(2), 20150954; DOI 10.1098/rsbl.2015.0954.
- Boerlijst in sodelavci — Clashing in Murky Waters: On Amphibian Mosquito Suppression, 2026
Ecology and Evolution 16(3), e73127; DOI 10.1002/ece3.73127.
- Heiss, Aerts in Van Wassenbergh — Flexibility is everything, 2015
Organisms Diversity & Evolution 15, 127–142; spletno 31. oktobra 2014. DOI 10.1007/s13127-014-0187-1.
- Tóth, Hoi in Hettyey — Kin discrimination during egg-cannibalism, 2011
Journal of Zoology 284, 46–52; DOI 10.1111/j.1469-7998.2010.00781.x.
- Herczeg in sodelavci — Genomic analysis reveals complex population structure, 2023
Ecology and Evolution 13, e10478; DOI 10.1002/ece3.10478.
- Hloušková in sodelavci — No trade-offs in interspecific interference ability and predation susceptibility, 2018
Ecology and Evolution 8, 9095–9104; DOI 10.1002/ece3.4465.
- Roşca in sodelavci — Feeding ecology of two newt species during the reproduction season, 2013
Knowledge and Management of Aquatic Ecosystems 408, 05; DOI 10.1051/kmae/2013040.
- Cipot in Lešnik — Dvoživke Krajinskega parka Goričko, 2007
CKFF, Življenje okoli nas, tiskani strani 14–15. Uporabljeni so samo izvirni lokalni rezultati popisa Goričkega.
- Balogová in Gvoždík — Can Newts Cope with the Heat?, 2015
PLOS ONE 10(5), e0128155; DOI 10.1371/journal.pone.0128155; popravek 10.1371/journal.pone.0130918.
- Tóth in Hettyey — Egg-laying environment modulates offspring responses to predation risk, 2018
Journal of Evolutionary Biology 31, 710–721; DOI 10.1111/jeb.13258.
- Secondi, Lepetz in Théry — Male Attractiveness Is Influenced by UV Wavelengths, 2012
PLOS ONE 7(1), e30391; DOI 10.1371/journal.pone.0030391.
Opazite napako ali imate novejši strokovni vir? Sporočite uredništvu.