Obvodni pajek: življenje ob vodi in lov na gladini

Močvirja in obrežna vegetacija

Odrasli obvodni pajki živijo v sladkovodnih mokriščih. Med primerna okolja sodijo vlažne resave in kisla močvirja, v Sloveniji živijo ob povirnih barjih, mlakah ter počasi tekočih potokih. Posebej ustrezajo območja s stalnimi vodnimi bazeni.

Pajek se zadržuje na mahu, ob robu vode in na vodnem rastlinju, kjer ima dostop do kopnega in vodne gladine.

Mladiči so pogosteje na kopnem, v rastlinju, ki obdaja mokrišče. Njihov življenjski prostor se tako razlikuje od prostora odraslih, ki več časa preživijo neposredno ob vodi. Mladi pajki so po osnovnem videzu podobni odraslim, vendar imajo pogosto zelenkaste, prosojne noge.

Ko odrastejo in dosežejo spolno zrelost, se njihova dejavnost bolj naveže na vodno okolje.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Dolomedes fimbriatus

Kako prepoznati odraslega pajka

Telo odrasle samice je dolgo približno 13 do 20 milimetrov, samca pa od 9 do 16 milimetrov. To je mera telesa brez nog. Spola sta podobnih barv in vzorca, samčev zadek pa je manjši.

S široko razprtimi nogami je pajek videti precej večji od navedenih telesnih mer.

Pri odraslih je značilno temno obarvano telo s svetlo progo na vsaki strani zadka in oprsja. Progi sta lahko beli, kremni ali rumenkasti. Obvodni pajek je ena od dveh evropskih vrst rodu Dolomedes; druga je nekoliko večji Dolomedes plantarius.

Gre za različni vrsti, čeprav sta obe povezani z mokrišči.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Dolomedes fimbriatus

Lov na vodni gladini

Obvodni pajek plen išče na mahu, ob robu vode in na njeni površini. Pogosto miruje na vodnem rastlinju s sprednjimi nogami na gladini. Tako zaznava tresljaje, ki jih povzročijo premiki žuželk ali drugih živali.

Njegova hrana so predvsem vodni nevretenčarji, med njimi vodni hrošči, drsalci in ličinke kačjih pastirjev. V bližini lahko ujame tudi paglavce, ribje mladice, manjše ribe ali majhne žabe.

Ko se plen približa, ga zgrabi z močnimi nogami in potegne na suho, kjer ga poje. Včasih za njim steče tudi po gladini. Ob nevarnosti se lahko po steblu vodne rastline spusti v vodo in ostane potopljen več minut; Notranjski regijski park navaja, da lahko pod vodo vztraja skoraj uro.

Mladiči, ki se večinoma zadržujejo v obrežnem rastlinju, naj bi plen lovili predvsem na kopnem.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Dolomedes fimbriatus

Dvorjenje in skrb za mladiče

Obvodni pajek doseže polno velikost in spolno zrelost pozno spomladi in poleti. Samec se samici med dvorjenjem približuje počasi in maha s sprednjimi nogami. Svojo prisotnost naznanja tudi z vibracijami na svileni niti samice.

Srečanje je lahko nevarno, saj samica lahko poje samca pred parjenjem, med njim ali kmalu po njem. Samčev počasen pristop in signaliziranje sta zato pomemben del dvorjenja.

Če pride do uspešnega parjenja, samica nosi oplojeni jajčni kokon. Nato ga namesti v svileno zatočišče za mladiče in ga varuje, dokler mladi pajki niso pripravljeni, da se razidejo v okoliško okolje.

Viri: Notranjski regijski park · Sodelavci Wikipedije: Dolomedes fimbriatus