Osasti pajek: prepoznavanje, mreža, mladiči in parjenje

Samica, samec in podobni križevci

Tea Knapič v slovenskem določevalnem ključu iz leta 2016 za odrasle samice navaja od deset do petindvajset milimetrov, za odrasle samce od šest do osem milimetrov. Gre za dolžino trupa, torej glavoprsja in zadka, brez nog. Samica ima na zadku prečne bele, črne in rumene proge. Tretji par nog je izrazito krajši od preostalih. Od središča mreže navzgor in navzdol poteka gosta svilena struktura, imenovana stabiliment.

Samec je manjši in manj izrazito vzorčast; pogosto ga najdemo na mreži odrasle samice ali v njeni bližini. Samica se v središču mreže zadržuje z glavo navzdol. Ključ njeno mrežo umešča med trave vlažnih travnikov, blizu tal.

Navadni križevec ima drugačen prepoznavni znak: bel križ na sprednjem delu zadka. Njegova obarvanost je lahko svetlo rjava, oranžna ali temno rjava. Sprednji del zadka je najširši, noge pa so razmeroma kratke, čokate in trnaste.

Viri: Tea Knapič (2016): Križevci Slovenije, Trdoživ 9, str. 33–38

Travniška vrsta v Sloveniji

Rok Kostanjšek je v poročilu raziskovalnega tabora pri Svetem Juriju ob Ščavnici leta 2011 osastega pajka uvrstil med pogoste travniške pajke v Sloveniji. Opis ga povezuje predvsem z nekošenimi travniki, kjer ga poleti lahko najdemo v večjem številu. V tedanjem pregledu je naveden kot edina slovenska vrsta rodu Argiope. Poročilo tudi opozarja, da je bila vrsta prvič opisana prav na ozemlju Slovenije, leta 1772.

Osasti pajek gradi kolesasto mrežo. V njej lahko poleg lovilnih niti opazimo vzorec gostega prediva. Kostanjšek za te stabilimente našteva več domnevnih vlog: zakrivanje položaja pajka, privabljanje žuželk ter opozarjanje ptic in večjih žuželk na mrežo. Zadnja možnost bi zmanjšala poškodbe in potrebo po popravljanju mreže. V tem slovenskem opisu so te funkcije predstavljene kot verjetne razlage, ne kot neposredno izmerjeni učinki pri vseh mrežah.

Viri: Rok Kostanjšek (2011): Poročilo skupine za pajke, str. 55–57

Telesni vzorec in jajčni kokoni

Vrstni opis Urbanature pri samici izpostavlja sivkasto rjavo glavoprsje, gosto prekrito s svilnatimi dlačicami. V primerjavi z zadkom je dokaj majhno. Zadek je velik in valjasto jajčast, hodilne noge pa so bledo rjave s črnimi pasovi. Samec je v osnovi rjavkast do sivkast. Njegov preprostejši vzorec ne spominja na osji zadek tako izrazito kot vzorec samice.

Urbanatura samico opisuje kot plenilko, ki se lahko loti tudi plena, večjega od nje. Samci ne pletejo lovilnih mrež in lovijo manjši plen. Zadržujejo se v bližini samic ter čakajo na priložnost za parjenje.

Po istem opisu samica v posamezen napihnjen kokon odloži od dvesto do štiristo jajčec. Pogosto naredi tri kokone, redkeje pet, nato pogine. Urbanatura življenjski prostor vrste umešča na travnike, gozdne obronke in med visoke steblike.

Viri: Urbanatura: Osati pajek

Ali svetle proge pomagajo pri lovu?

Bush in sodelavci so leta 2006 v Dorsetu v Angliji spremljali samice, ki so jih pustili naravno obarvane, zakrili z majhnim listom ali jim temno prebarvali svetle proge. V skupinah je bilo sedemdeset naravno obarvanih samic ter po petinštirideset zakritih in prebarvanih. V šestih opazovalnih dneh so beležili dejanski ulov, ne samo žuželk, ki so za trenutek zadele mrežo.

Naravno obarvane samice so ulovile več kot dvakrat toliko plena in približno trikrat toliko ravnokrilcev kot samice drugih dveh skupin. Ravnokrilci so predstavljali triinštirideset odstotkov vsega ulovljenega plena. Ugotovitev podpira razlago, da vidna obarvanost lahko privablja žuželke.

Z meritvami odboja svetlobe in modelom čebeljega vida so avtorji ocenili, da so rumene proge na zadku žuželkam razločljive, razlika med svetlimi in temnimi pasovi nog pa je manj očitna. Dolžina in navzočnost svilene dekoracije v tej raziskavi nista pojasnili razlik v ulovu. Posnemanja ose kot zaščite pred plenilci niso neposredno preizkušali: podobnost vzorca sama zato ni rezultat tega poskusa.

Viri: Bush in sodelavci (2008): Function of bright coloration in the wasp spider Argiope bruennichi

Velikost mreže in svileni cikcak

Prokop in Grygláková sta na slovaškem travniškem območju poleti 2003 spremljala 119 mrež osastega pajka. Devetinosemdeset jih je imelo stabiliment, trideset pa ga ni imelo. Med jutranjimi opazovanji sta v polurnih presledkih beležila plen. Mreže z dekoracijo niso ulovile več žuželk kot mreže brez nje, prav tako se ni razlikovala povprečna dolžina ulovljenih živali.

Z ulovom sta bili povezani površina mreže in skupna dolžina lovilnih niti: večje mreže z daljšimi lovilnimi nitmi so zajele več plena. Med mrežami z uspešnim ulovom je bila povprečna površina večja kot med tistimi brez ulova. Deževno vreme je bilo povezano z manjšo površino mrež.

V tem vzorcu višina mreže nad tlemi in oddaljenost od cvetov nista pojasnili števila ulovljenih žuželk. Med plenom so bili ravnokrilci pomembni tako v okrašenih kot neokrašenih mrežah. Njihov delež je znašal približno petinštirideset oziroma triinštirideset odstotkov.

Viri: Prokop in Grygláková (2005): Factors affecting the foraging success of the wasp-like spider Argiope bruennichi: Role of web design

Kako mreža prestreže in zadrži žuželko

Miyashita in Shinkai sta leta 1995 primerjala mreže osastega pajka in vrste Nephila clavata. Mreže sta pritrdila na papirnate okvirje in jih izpostavila v istem okolju. Tako sta primerjala samo njihove prestrezne in zadrževalne lastnosti, brez neposrednega vpliva pajka, ki bi žuželko ujel in odnesel.

Mreže vrste Nephila clavata so prestregle več plena; avtorja sta to povezala z večjim številom lepljivih niti. V mrežah osastega pajka pa je bil večji delež žuželk, dolgih od dva do šest milimetrov. Za to sta predlagala razlago z večjo lepljivostjo njegove lovilne svile.

V ločenem preizkusu sta na mreže polagala večji plen, dolg od dvajset do petindvajset milimetrov. Čas zadržanja se med vrstama ni značilno razlikoval, razlike med posameznimi mrežami pa so bile velike.

Viri: Miyashita in Shinkai (1995): Design and Prey Capture Ability of Webs of the Spiders Nephila clavata and Argiope bruennichii

Ovijanje plena in zaloga svile

Walter in sodelavci so leta 2008 raziskovali svilo, s katero pajki ovijajo plen in izdelujejo dekoracije mreže. Gost svileni ovoj žuželko imobilizira. Nitke nastajajo v posebnih aciniformnih žlezah. Iz iste vrste svile osasti pajek gradi gosto cikcakasto dekoracijo, ki je pri njem linearna.

V poskus so vključili osastega pajka ter sorodni vrsti Argiope sector in Argiope keyserlingi. Prva od teh gradi nepravilno dekoracijo, druga križasto. Eksperimentalno zmanjšanje zaloge te svile je pri vseh treh vrstah spodbudilo izdelovanje dekoracij. Žleze so izgubo očitno nadomestile z večjo dejavnostjo. Avtorji so predlagali, da bi tako ohranjale zadostno zalogo za ovijanje ob številnem plenu in ponavljajočih se ulovih. To je njihova razlaga mehanizma, ne dokaz, da imajo vsi stabilimenti eno samo funkcijo.

Viri: Walter in sodelavci (2008): Wrap attack activates web-decorating behavior in Argiope spiders

Jesensko izleganje in spomladanski odhod

Wolz in sodelavci v raziskavi iz leta 2020 opisujejo, da se mladi osasti pajki izležejo približno dva tedna po odlaganju jajčec, že jeseni. V kokonu opravijo prvo levitev in v njem prezimijo kot mladi pajki. Spomladi kokon zapustijo. Po nadaljnji levitvi začnejo graditi lovilne mreže.

Mladiči se lahko razširjajo po zraku s svilenimi nitmi. Avtorji so opisali dve izvedbi tega vedenja. Pri prvi pajek dvigne zadek, iztegne noge in izpusti dolgo svileno nit. Pri drugi se spusti na varnostni niti, izpusti nit, ki jo nosi veter, nato pregrizne povezavo z oporo.

Raziskava je primerjala mladiče iz južne Francije ter Latvije in Estonije. Po poskusnem prezimovanju je vedenje razširjanja po zraku pokazalo osemnajst odstotkov francoskih mladičev po toplejši in osem odstotkov po hladnejši zimi. Pri baltskih mladičih sta bila deleža dvanajst odstotkov po hladnejši in devet po toplejši zimi.

Viri: Wolz in sodelavci (2020): Dispersal and life-history traits in a spider with rapid range expansion

Samci zaznajo informacije na svili

Cory in Schneider sta v raziskavi, objavljeni ob prehodu let 2017 in 2018, primerjali osaste pajke iz severne Nemčije in južne Francije. Samcem v zadnji razvojni stopnji pred odraslostjo sta ponudili svilo odraslih deviških samic ali jih pustili brez takšnih informacij. Po odraščanju sta spremljali njihove odločitve ob parjenju.

Samci, izpostavljeni svili samic, so skrajšali zadnjo razvojno stopnjo. Pri tem niso imeli manjše telesne mase. Južni samci so sicer odrasli pozneje in bili večji od severnih. Vpliv informacij na razvoj se ni prenesel v preprosto spremembo izbire med eno in dvema samicama.

V paritvenih preizkusih je šestinpetdeset odstotkov samcev izbralo možnost parjenja z dvema samicama. Pogostost te taktike se med severnimi in južnimi samci ni razlikovala. Predhodna navzočnost svile ni značilno povečala njene pogostosti. Pomembna pa je bila velikost ponujene samice: pri manjši so se samci pogosteje odločili za iskanje druge partnerke. Pri južnih samcih ta povezava sama ni dosegla statistične značilnosti.

Viri: Cory in Schneider (2018): Effects of social information on life history and mating tactics of males in the orb-web spider Argiope bruennichi

Parjenje med levitvijo samice

Uhl in sodelavci so leta 2015 preučili parjenje z levijočimi se samicami. Med levitvijo in neposredno po njej se samica težje premika. V petdesetih laboratorijskih srečanjih je prišlo do štiridesetih uspešnih parjenj. Samica je samca pojedla samo enkrat: ostal je ujet v paritvi, samica pa ga je zaužila šele, ko je znova postala dejavna.

Preživetje samcev pri takem parjenju je znašalo približno sedemindevetdeset odstotkov; avtorji ga primerjajo s približno dvajsetimi odstotki v predhodnih poskusih z otrdelimi odraslimi samicami. Terensko so takšno parjenje opazili pri samcih, ki so se že pred levitvijo zadrževali pri mreži samice.

Samec spermo prenaša s parom pedipalpov. Vsak uporablja za ločeno vstavitev v ustrezno odprtino samice. Odlomljeni del organa lahko ostane kot paritveni čep, uporabljen pedipalp pa postane nefunkcionalen. Samec ima zato največ dve vstavitvi. Če prvo preživi, lahko drugo opravi z isto samico ali poišče drugo.

Viri: Uhl in sodelavci (2015): Exploiting a moment of weakness: male spiders escape sexual cannibalism by copulating with moulting females

Pitje v središču mreže

Walter in sodelavci so v raziskavi pitja iz leta 2011 primerjali osaste pajke, ki so jim omejili dostop do vode, in pajke, ki so bili z vodo nasičeni. Nato so njihove mreže poškropili. Pajki iz skupine z omejenim dostopom do vode so pokazali več vedenja, podobnega pitju.

Vse takšne dejavnosti so bile omejene na svileno prekrito središče mreže. Pajki niso pili na drugih delih mreže, čeprav so bili tudi ti poškropljeni. Prav središče je v poskusu lahko zadržalo vodo do štirideset minut po škropljenju.

Viri: Walter in sodelavci (2011): Drinking behaviour of the orb web spider Argiope bruennichii

Plenilec v travniški združbi

Sanders in sodelavci so v raziskavi, objavljeni leta 2008, s terenskima poskusoma preverjali vpliv plenilcev na rastlinojede členonožce. Primerjali so površine z odstranjevanjem pajkov in mravelj ter površine z običajno gostoto teh plenilcev. Zgradbo rastja so spreminjali s košnjo na polovico višine in odstranjevanjem rastlinskega opada.

Na površinah brez te skupine plenilcev je bilo škržatkov 1,6-krat več. Pri najštevilčnejši vrsti Ribautodelphax pungens je bila gostota 2,2-krat večja. Odrasli škržatki so se odzvali močneje kot mladi. Vrste blizu tal so se odzvale močneje kot tiste višje v rastju. Navzočnost plenilcev je bila povezana tudi z večjo vrstno raznovrstnostjo škržatkov.

V drugem poskusu so ločeno odstranjevali samo osastega pajka. Tudi njegov vpliv na plen je bil značilen, vendar šibkejši od vpliva celotne skupine plenilcev. Močnejši je bil v rastju, kjer so prevladovale trave, kot v strukturno bolj raznoliki mešanici trav in zeli.

Viri: Sanders in sodelavci (2008): Habitat structure mediates top–down effects of spiders and ants on herbivores

Rastlinje, plen in sršeni

Bruggisser in sodelavci so v kmetijski krajini preučili devet pasov cvetočih rastlin. V njih so spreminjali rastlinsko pestrost: posejali so dve, šest, dvanajst ali dvajset vrst. Merili so zgradbo, vrstno sestavo in raznovrstnost rastja, potencialni plen ter naravne sovražnike osastega pajka.

Raziskava iz leta 2012 je pokazala močan neposredni vpliv zgradbe rastja na številčnost pajkov. Rastlinska pestrost je učinkovala tudi posredno, prek večje številčnosti in velikosti žuželk, ki obiskujejo cvetove. Posamezne rastlinske vrste so imele pozitivne ali negativne neposredne učinke. Med naravnimi sovražniki so izstopali sršeni: njihovo plenjenje je imelo močan negativni vpliv na številčnost osastega pajka.

Viri: Bruggisser in sodelavci (2012): Direct and indirect bottom-up and top-down forces shape the abundance of the orb-web spider Argiope bruennichi