Plavček (Rana arvalis) je potrjen v Sloveniji.
Kako prepoznamo plavčka in kje je potrjen v Sloveniji?
Plavček je majhna rjava žaba z izrazito temno zaočesno masko. Običajno meri od štiri do šest centimetrov, izjemoma doseže osem. Gobec je kratek in koničast, bobnič manjši od očesa, trebuh pa svetel. Samice imajo lahko rumenkaste boke s temnimi lisami. Spomladi samci postanejo modri ter dobijo močnejše sprednje okončine in temno oprijemalno blazinico na prvem prstu.
Slovensko poročilo CKFF iz leta 2011 vrsto umešča predvsem v severovzhodno in jugovzhodno nižinsko Slovenijo ter na Ljubljansko barje. V barjanski raziskavi so odrasle osebke potrdili na širšem območju gozda Log in pri Škofljici. Marca in aprila so pregledali dvanajst izbranih območij. Ločeno so beležili zanesljivo določene mreste in mreste, ki jih niso mogli razločiti od sekuljinih. Zato vseh najdenih mrestov rjavih žab niso samodejno pripisali plavčku. To so podatki takratnega popisa, ne letošnji seštevek.
Viri: Cipot — Inventarizacija plavčka v Krajinskem parku Ljubljansko barje, 2011
Kako plavček uporablja vodo in kopno?
Plavčku ustrezajo vlažni travniki, poplavni gozdovi in mokrišča. Za razmnoževanje izbira predvsem vode brez rib in z rastlinjem. Mreste odlaga v plitvih, osončenih delih; posamezna samica lahko odloži eno ali dve kepi jajčec. BfN navaja, da se ličinke glede na vreme izležejo po petih dneh do treh tednih, preobrazba v kopensko žabico pa traja približno šest do šestnajst tednov.
Po razmnoževanju se odrasli preselijo v poletna bivališča, nekateri pa še več tednov ostanejo blizu vode. Večinoma lovijo ponoči, v dežju tudi podnevi. Ob suhem vremenu v skrivališču prežijo na členonožce in mehkužce. Prezimujejo predvsem na kopnem v obstoječih votlinah tal, redkeje na dnu vode. Mrest in paglavce plenijo pupki, vodni hrošči, ličinke kačjih pastirjev in ribe; odrasle tudi belouške. Mokri travniki so lahko poletni habitat, zato jih ogroža košnja.
Zakaj samci med parjenjem postanejo modri?
Raziskava Sztatecsnyja in sodelavcev v vzhodni Avstriji je modro obarvanost povezala s prepoznavanjem med samci v gostih svatovskih skupinah. V letu 2011 je parjenje na opazovanem mestu trajalo le tri dni. Primerjali so devetnajst neparjenih in dvajset parjenih samcev. Njihova obarvanost, velikost in telesna kondicija se niso razlikovale tako, da bi modrino lahko preprosto razglasili za zagotovilo uspešnega parjenja.
Raziskovalci so v skupine samcev postavili modre in rjave modele žab enake oblike. Samci so se pri rjavih modelih zadrževali in jih objemali skoraj štirikrat dlje kot pri modrih. Ker rjava spominja na obarvanost samic, modra barva pomaga zmanjševati napačne objeme drugih samcev. Pri žabah med selitvijo je bil hrbet še sivkast oziroma rjavkast, izrazita modrina pa se je razvila ob prihodu v vodo. Svatovska preobleka je tako vezana na kratko razmnoževalno obdobje in ne označuje vseh plavčkov skozi vse leto.
Modrina vključuje tudi človeku nevidni del svetlobe
Ries in sodelavci so merili odboj svetlobe od hrbta, bokov in bobniča plavčkov v območju od tristo do sedemsto nanometrov. Pri samcih se je sorazmerno enakomeren odboj rjave kože med svatovanjem spremenil v izrazit odboj med tristo petdesetimi in štiristo petdesetimi nanometri. Del tega območja je ultravijoličen, del moder. Samice so ostale rjave. Fotografija zato ne prikaže nujno vsega barvnega signala, ki ga raziskovalci izmerijo s spektrofotometrom.
V poskusu prisotnost ali odsotnost neposrednega telesnega stika s samicami ni vplivala na modro obarvanost samcev. Noben od merjenih barvnih parametrov, vključno z intenzivnostjo in deležem modrega oziroma ultravijoličnega odboja, ni bil povezan z indeksom njihove telesne kondicije. Avtorji so predlagali, da bi obarvanost lahko preprečevala napačno združevanje samcev v gostih skupinah. Ta raziskava je opisala in izmerila signal; poznejši poskus z barvnimi modeli je njegovo vlogo preverjal neposredno v vedenju.
Viri: Ries in sodelavci — Turning blue and ultraviolet, 2008
Kdaj paglavci zapustijo vodo?
Loman je od leta 1990 do 1997 spremljal preobrazbo rjavih žab v dvaindvajsetih mlakah v južni Švedski. Plavček je bil prisoten v osmih, sekulja pa v vseh. V vodah, kjer sta živeli obe vrsti, se je plavček v povprečju preobrazil približno sedem dni pozneje. V posameznih primerjavah je bila razlika vse od enega dne pred sekuljo do enaindvajset dni za njo.
Čas preobrazbe plavčka se je razlikoval med mlakami in leti. V edini gozdni mlaki iz vrstne primerjave je bila preobrazba poznejša, medtem ko razlike glede na trajnost vode niso bile statistično jasne. Znotraj posamezne mlake in leta se je večina paglavcev preobrazila blizu povprečnega datuma, celotno obdobje pa je lahko trajalo precej dlje. Paglavci istega mrestišča torej ne zapustijo vode vsi isti dan. Raziskava tudi loči analize obeh vrst: podrobne povezave okoljskih dejavnikov so avtorji zaradi večjega vzorca obravnavali predvsem pri sekulji.
Viri: Loman — Temperature, genetic and hydroperiod effects on metamorphosis of brown frogs, 2002
Kaj razdrobljena pokrajina pomeni za plavčka?
V romunski dolini Ier so raziskovalci med letoma 2001 in 2003 našli devetinštirideset območij s plavčkom. Mnoga so bila majhna mokrišča, jarki ali kanali med njivami, cestami in naselji. Nekaj večjih močvirij je ostalo v gozdovih ali ob jezerih, druge najdbe pa so bile na močno spremenjenih površinah. Večina populacij je bila medsebojno ločena; povezave so obstajale predvsem tam, kjer so mokri pasovi ali potoki povezovali posamezne vode.
Odrasle žabe so raziskovalci našli tudi na površinah, ki so jih kosili ali uporabljali za pašo. Opisali so osebke z ranami od košnje in žabe, ki so jih poškodovale pašne živali. Med grožnjami so posebej navedli izsuševanje, nasipe in ceste, ki razkosajo vodna in kopenska bivališča. Sveže preobražene mlade so poleti našli na dveh večjih območjih. Raziskava tako kaže, da mrestišče ni celotno življenjsko okolje: plavček uporablja tudi okoliško kopno, skozi katero se premika in kjer preživi velik del leta.
Viri: Sas in sodelavci — The populations of Rana arvalis from the Ier Valley, 2006
Kako mladi plavčki prenesejo zmrzovanje?
Voituron in sodelavci so pri mladih plavčkih v laboratoriju ugotovili, da lahko preživijo približno dvainsedemdeseturno zmrzovanje s končno telesno temperaturo minus tri stopinje Celzija. Med ohlajanjem se je v jetrih močno povečala koncentracija glukoze, manj izrazito tudi v mišicah. Med štirimi in minus eno stopinjo je bila rast približno štirinajstkratna v jetrih in štirikratna v mišicah. Kopičenje laktata so v tem poskusu izmerili v jetrih.
Tudi pri zmrznjenih žabah so zaznali porabo kisika, vendar je z nižanjem temperature upadala. Po odtajanju je hitro narasla v prvi uri in nato počasneje še naslednji dan. Mlade žabe v zunanji ogradi so zgodaj pozimi zapustile vode ter se zadržale v zgornjih plasteh zemlje in stelje. Meritve v teh skrivališčih so pokazale, da podlaga blaži zunanje temperaturne skrajnosti in omejuje trajanje zamrznjenosti. Preživetje zime torej vključuje fiziološki odziv živali in izbiro zaščitenega mesta v tleh.
Viri: Voituron in sodelavci — Survival and metabolism of Rana arvalis during freezing, 2009
Ali jajčeca v enem mrestu oplodi samo en samec?
Pri plavčku vidni objem samca in samice še ne pove nujno, kdo bo oče vseh potomcev. Rausch in sodelavci so v nadzorovanih parjenjih uporabili genetske označevalce. V osemnajstih analiziranih mrestih so pri sedeminšestdesetih odstotkih ugotovili več očetov. Samec, ki je objemal samico pred odlaganjem jajčec, ni vedno oplodil največjega deleža. Avtorji to najverjetneje povezujejo s spermiji drugih samcev, ki v gneči prav tako dosežejo jajčeca.
Samci v objemu so bili večji od tekmecev, niso pa se od njih razlikovali po obarvanosti. Uspešni pari so bili genetsko bolj različni, kot bi pričakovali pri naključnem združevanju. Raziskava tako ločuje dostop do samice od dejanskega očetovstva. Modra preobleka pri tem ni bila lastnost, ki bi pojasnila večji delež potomcev, medtem ko sta bila velikost samca in genetska razlika med partnerjema pomembna. Podatek o več očetih velja za opazovane mreste tega poskusa.
Kaj je pokazal poskus s potomci svetlejših samcev?
Sheldon in sodelavci so preverjali drugo vprašanje o modrini: ali se potomci izraziteje obarvanih samcev drugače odzivajo na plenilce. Samico so umetno križali z dvema samcema, ki sta se razlikovala po intenzivnosti modre barve. Tako so primerjali skupini potomcev z isto materjo in različnim očetom, kar omeji vpliv razlik med samicami na rezultate.
Paglavce so izpostavili ličinkam obrobljenega kozaka Dytiscus marginalis. Telesna velikost paglavcev ni bila odvisna od očetove obarvanosti. Pri velikih plenilskih ličinkah pa je bilo preživetje potomcev svetleje modrih samcev večje kot pri potomcih manj izrazitih samcev. Velike ličinke hrošča so bile tudi bolj požrešne od manjših. Rezultat zato govori o uspehu potomcev v določenem plenilskem preizkusu. Ne pomeni, da raziskave o prepoznavanju samcev ali izbiri partnerja merijo isto lastnost: tam je predmet opazovanja parjenje, tukaj pa preživetje paglavcev.
Zakaj se odziv na kislo vodo razlikuje med populacijami?
Hangartner in sodelavci so primerjali potomce osmih populacij iz jugozahodne Švedske. Njihove vode so imele pH od štiri do približno sedem. Jajčeca in paglavce so gojili v primerljivih laboratorijskih razmerah ter preverjali odziv na kislo in manj kislo vodo. Zarodki iz populacij kislih voda so pri nizkem pH preživeli bolje od potomcev populacij z bolj nevtralnih območij.
Razlike niso zadevale samo preživetja jajčec. Paglavci iz kislih izvornih voda so rasli hitreje, vendar so se razvijali počasneje in se preobrazili pri večji velikosti. Daljši čas razvoja in večja rast torej lahko nastopata hkrati. Pri populacijah iz bolj nevtralnih voda je bil razvoj krajši, preobražene žabice pa manjše. Raziskovalci so podatke o potomcih primerjali tudi z lastnostmi njihovih izvornih vod. Ugotovitve kažejo razlike znotraj iste vrste, ne ene same enake tolerance vseh plavčkov. Slovenskih populacij ta poskus ni zajel.
Jajčni ovoj je več kot prozorna kepa
Shu in sodelavci so pri treh populacijah plavčka preučili vodno ravnovesje želatinastega ovoja jajčec. Kisla voda je povzročila izrazito izgubo vode iz ovoja. Vendar so ovoji populacije, prilagojene kislemu okolju, zadržali več vode kot ovoji drugih primerjanih populacij. Okolje zato ne deluje le neposredno na zarodek, temveč tudi na zunanjo strukturo, ki ga obdaja.
Preživetje zarodkov pri pH štiri je bilo povezano z izgubo vode in električnim nabojem ovoja. Avtorji so ugotovitve povezali z negativno nabitimi glikani, sladkornimi strukturami v ovoju, ki vplivajo na zadrževanje vode. Materin prispevek k odpornosti potomca torej ni omejen na velikost jajčeca: pomembne so tudi lastnosti želatinaste plasti. V raziskavi so bile med populacijami iste vrste jasne razlike. Prozorni mrest je tako živa razvojna struktura z različnimi lastnostmi, ne samo skupek zarodkov v vodi.
Viri: Shu in sodelavci — Mechanistic basis of adaptive maternal effects, 2015
Število in velikost jajčec se ne spreminjata vedno skupaj
Raziskava devetnajstih švedskih populacij je pokazala, da je bila v bolj kislih mrestiščih povprečna velikost jajčec večja, število jajčec v mrestu in skupna reproduktivna produkcija pa manjša. Samica torej ne proizvaja nujno hkrati več jajčec in večjih jajčec. Okoljske razlike so bile povezane s tem, kako se razporedi vložek v potomce.
Pri podrobnejši analizi dvesto triintridesetih samic iz osmih populacij se je v obeh okoljih število jajčec povečevalo z velikostjo samice. Druge povezave so se razlikovale: v populacijah kislega izvora so imele večje samice večja jajčeca, starejše pa večji reproduktivni izplen. V populacijah nevtralnega izvora je bila velikost jajčec povezana predvsem s starostjo samice. Avtorji so zaznali tudi težnjo k izrazitejšemu nasprotju med številom in velikostjo jajčec v kislih okoljih. Te primerjave dopolnjujejo pogled na mrest: žabe iste vrste lahko vlagajo v potomce na različne načine.
Viri: Räsänen in sodelavci — Geographic variation in maternal investment, 2008
Pri zmrzovanju pomagata glukoza in glicerol
Ruska raziskava iz leta 2022 je primerjala jetra in mišice zadnjih nog pri nezmrznjenih ter zmrznjenih plavčkih. Žabe so jeseni leta 2020 zbrali v okolici Černogolovke v Moskovski oblasti. Pet osebkov je ostalo pri eni stopinji Celzija, pet pa so postopno ohladili in nato deset dni vzdrževali pri minus petih.
V zmrznjenih tkivih so našli visoke koncentracije glukoze in glicerola. Obe snovi sodelujeta pri zaščiti pred zmrzovanjem; glicerol je bil v jetrih in mišicah prisoten v približno podobnih količinah. Razlike v presnovi niso bile povsem enake za oba organa. Med zmrzovanjem sta v jetrih in mišicah narasli količini laktata, v jetrih pa so izmerili tudi povečanje alanina in etanola. To kaže, da se ob mrazu spremeni način pridobivanja energije. Avtorji so zaznali večjo variabilnost med mišičnimi vzorci kot med kontrolnimi jetrnimi vzorci.
Paglavci zaznavajo tudi kemične znake nevarnosti
Scaramella in sodelavci so pri potomcih dveh švedskih populacij primerjali kratkoročne odzive na kislo vodo in kemične signale plenilcev. Jajčeca so aprila 2018 zbrali iz desetih mrestov vsake populacije. Paglavci so sprva rasli v manj kisli vodi, nato pa so jih izpostavili različnim kombinacijam kislosti in plenilskega signala. Signal je bila voda, v kateri so ličinke kačjih pastirjev Aeshna jedle paglavce plavčka.
V kisli vodi sta obe skupini zmanjšali gibanje. Ob kemičnem znaku plenilca pa sta se odzvali različno: paglavci kislega izvora so aktivnost povečali, paglavci nevtralnega izvora zmanjšali. Razlikovali so se tudi hormonski odzivi. Pri prvi skupini se je po osmih urah povečal kortikosteron ob združenem kislem in plenilskem stresu, po štiriindvajsetih urah pa v vseh treh stresnih obravnavah. Pri drugi skupini razlike med obravnavami niso bile statistično jasne. Enak zunanji signal lahko zato pri plavčkih različnega izvora sproži različne odzive.
Pogosta vprašanja o vrsti
Ali plavček živi v Sloveniji?
Da. Slovenski popisi potrjujejo vrsto tudi na Ljubljanskem barju.
Preverite vir odgovoraAli je plavček modre barve vse leto?
Ne. Značilno modrino imajo samci v kratkem obdobju razmnoževanja.
Preverite vir odgovoraKje se plavček razmnožuje?
Predvsem v plitvih, z rastlinjem poraslih vodah brez rib.
Preverite vir odgovoraAli so vse žabe na fotografiji zagotovo plavčki?
Avtor fotografije opozarja na mogoče posamezne sekulje med modrimi samci.
Preverite vir odgovoraAli bolj moder samec vedno oplodi največ jajčec?
Ne. Raziskava očetovstva tega ni potrdila; pri več mrestih je sodelovalo več samcev.
Preverite vir odgovoraAli plavček lahko preživi zmrzovanje?
Da. Laboratorijski poskus je pri mladih osebkih potrdil preživetje približno treh dni pri končni telesni temperaturi minus tri stopinje.
Preverite vir odgovoraViri in preverjanje
Izvirna uredniška predstavitev povezuje podatke za Slovenijo s splošno biologijo vrste. Leto raziskave ni nujno leto objave; zgodovinskih ocen ne prikazujemo kot današnje številčnosti. Natančnih občutljivih najdišč ne objavljamo.
- Cipot — Inventarizacija plavčka v Krajinskem parku Ljubljansko barje, 2011
CKFF, končno poročilo, avgust 2011.
- Bundesamt für Naturschutz — Rana arvalis
Uradni nemški vrstni pregled, opis, življenjski prostor in biologija.
- Sztatecsny in sodelavci — Don’t get the blues: conspicuous nuptial colouration of male moor frogs, 2012
Behavioral Ecology and Sociobiology 66, 1587–1593; DOI 10.1007/s00265-012-1412-6.
- Ries in sodelavci — Turning blue and ultraviolet, 2008
Journal of Zoology; DOI 10.1111/j.1469-7998.2008.00456.x.
- Loman — Temperature, genetic and hydroperiod effects on metamorphosis of brown frogs, 2002
Journal of Zoology 258, 115–129; DOI 10.1017/S0952836902001255.
- Sas in sodelavci — The populations of Rana arvalis from the Ier Valley, 2006
North-Western Journal of Zoology 2(1), 1–16.
- Voituron in sodelavci — Survival and metabolism of Rana arvalis during freezing, 2009
Journal of Comparative Physiology B 179, 223–230; DOI 10.1007/s00360-008-0307-3.
- Rausch in sodelavci — Male body size and parental relatedness but not nuptial colouration influence paternity success, 2014
Behaviour 151(12–13), 1869–1884; DOI 10.1163/1568539X-00003220.
- Sheldon in sodelavci — Sire coloration influences offspring survival under predation risk in the moorfrog, 2003
Journal of Evolutionary Biology 16(6), 1288–1295; DOI 10.1046/j.1420-9101.2003.00606.x.
- Hangartner, Laurila in Räsänen — Adaptive divergence of the moor frog along an acidification gradient, 2011
BMC Evolutionary Biology 11, 366; DOI 10.1186/1471-2148-11-366.
- Shu in sodelavci — Mechanistic basis of adaptive maternal effects, 2015
Oecologia 179, 617–628; DOI 10.1007/s00442-015-3332-4.
- Räsänen in sodelavci — Geographic variation in maternal investment, 2008
Ecology 89(9), 2553–2562; DOI 10.1890/07-0168.1.
- Shekhovtsov in sodelavci — Metabolomic Analysis Reveals That the Moor Frog Uses Both Glucose and Glycerol, 2022
Animals 12, 1286; DOI 10.3390/ani12101286.
- Scaramella in sodelavci — Short-term responses of Rana arvalis tadpoles to pH and predator stress, 2022
Journal of Comparative Physiology B 192, 669–682; DOI 10.1007/s00360-022-01449-2.
- Christian Fischer — RanaArvalisBlueMaleGroup.jpg, 2012
Individualna fotografska stran Wikimedia Commons; CC BY-SA 3.0. Fotografija iz Nemčije, ne dokaz slovenskega najdišča.
Opazite napako ali imate novejši strokovni vir? Sporočite uredništvu.