Preskoči na vsebino

Akt o organizaciji dela in pogojih za opravljanje dela

Splošni akt, s katerim delodajalec določi delovna mesta oziroma vrste dela in pogoje za opravljanje dela na njih. Sprejeti ga mora vsak delodajalec, ki zaposluje več kot deset delavcev; manjši delodajalci te obveznosti nimajo. Pred sprejemom gre predlog v mnenje sindikatu pri delodajalcu, po sprejemu pa mora biti akt delavcem stalno dostopen.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej preverite, ali ste zavezanec

    Obveznost velja za delodajalce, ki zaposlujejo več kot deset delavcev. Manjši delodajalec — z desetimi ali manj zaposlenimi delavci — akta po drugem odstavku 22. člena ZDR-1 ni dolžan sprejeti, čeprav ga sme. Za državne organe, uprave lokalnih skupnosti in osebe javnega prava velja namesto tega 21. člen Zakona o javnih uslužbencih in podzakonski predpisi o sistemizaciji.

  2. 2

    Popišite delovna mesta in pogoje zanje

    Za vsako delovno mesto oziroma vrsto dela zapišite naziv, kratek opis dela ter zahtevano raven in smer izobrazbe in druge pogoje. Ti pogoji so isti, ki jih morate navesti v objavi prostega dela (prvi odstavek 25. člena ZDR-1) in v pogodbi o zaposlitvi (prvi odstavek 31. člena ZDR-1) — zato naj se besedila med dokumenti ujemajo.

  3. 3

    Predlog akta pošljite v mnenje

    Če pri vas deluje sindikat, mu predlog akta pošljite pred sprejemom; rok za mnenje je osem dni. Prejeto mnenje morate obravnavati in se do njega opredeliti. Če sindikata ni in akt določa pravice, ki se lahko urejajo v kolektivnih pogodbah, gre predlog v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku, sicer pa o vsebini predloga obvestite delavce na pri vas običajen način.

  4. 4

    Po sprejemu poskrbite za dostopnost

    Akt mora biti delavcem vedno na razpolago na mestu, kjer se z njegovo vsebino lahko seznanijo brez nadzora (šesti odstavek 10. člena ZDR-1). Oglasna deska v poslovnih prostorih ali skupni imenik, do katerega imajo delavci prost dostop, to zahtevo izpolnjujeta; akta ni treba nikamor vložiti ali registrirati.

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 5

Pregled korakov

Delodajalec

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Akt o organizaciji dela in o pogojih za opravljanje dela na posameznih delovnih mestih

1. člen — Vsebina in namen akta

Delodajalec ________________, ________________, matična številka ________________, ki ga zastopa ________________, ________________, na podlagi drugega odstavka 22. člena Zakona o delovnih razmerjih sprejema ta akt.

S tem aktom delodajalec določa organizacijo dela ter pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za posamezno vrsto dela.

Glavna dejavnost delodajalca je: ________________.

2. člen — Zavezanost delodajalca za sprejem akta

Delodajalec zaposluje ________________ delavcev in ni manjši delodajalec v smislu tretjega odstavka 5. člena Zakona o delovnih razmerjih.

Ta akt zavezuje delodajalca in vse pri njem zaposlene delavce. Pravic, ki so za delavca manj ugodne od zakona ali kolektivne pogodbe, ki zavezuje delodajalca, akt ne določa.

3. člen — Organizacija dela

Delo pri delodajalcu je organizirano po naslednjih organizacijskih enotah: ________________.

Delovni proces vodijo in nadzirajo: ________________.

Delavec opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca oziroma osebe, ki jo delodajalec za to pooblasti.

4. člen — Delovna mesta in pogoji za opravljanje dela

Pri delodajalcu so določena naslednja delovna mesta oziroma vrste dela z opisom dela in pogoji za opravljanje dela: ________________.

Za vsako delovno mesto oziroma vrsto dela iz prejšnjega odstavka so določeni naziv, kratek opis dela ter zahtevana raven in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela.

5. člen — Uporaba akta pri zaposlovanju

Objava prostega delovnega mesta oziroma vrste dela vsebuje pogoje za opravljanje dela, določene s tem aktom, in rok za prijavo, ki ni krajši od treh delovnih dni.

Delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, mora izpolnjevati pogoje za opravljanje dela, določene s tem aktom in objavljene v objavi prostega dela.

Če noben od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, lahko delodajalec s kandidatom, ki izpolnjuje z zakonom ali podzakonskim aktom določene pogoje, sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas do enega leta, če je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela.

6. člen — Razmerje do pogodbe o zaposlitvi

Pogodba o zaposlitvi vsebuje naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela s kratkim opisom dela in pogoji za opravljanje dela, kot so določeni s tem aktom.

Glede vprašanj, pri katerih zakon to dopušča, se stranki pogodbe o zaposlitvi lahko sklicujeta na ta akt.

7. člen — Seznanitev delavcev in dostopnost akta

Delodajalec omogoči vsem pri njem zaposlenim delavcem in delavcem, napotenim k njemu za zagotavljanje dela, da se seznanijo z vsebino tega akta.

Akt je delavcem vedno na razpolago na naslednjem mestu, kjer se lahko z njegovo vsebino seznanijo brez nadzora: ________________.

8. člen — Spremembe akta

Spremembe in dopolnitve tega akta se sprejmejo po enakem postopku, kot velja za njegov sprejem.

Delodajalec akt pregleda in po potrebi spremeni, kadar se spremeni organizacija dela, kadar nastane novo delovno mesto ali kadar se spremenijo predpisani pogoji za opravljanje dela.

9. člen — Veljavnost

Ta akt je sprejet dne ________________ v kraju ________________ in začne veljati ________________.

Akt velja za nedoločen čas, dokler ga delodajalec ne spremeni ali nadomesti z novim.

Kraj in datum: ________________, ________________

Predstavniki delavcev (seznanjeni)

Zakoniti zastopnik delodajalca

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Akta ni treba nikamor vložiti, registrirati, overiti ali objaviti. Zakon zahteva le, da je delavcem vedno na razpolago na dostopnem mestu, na katerem se lahko brez nadzora seznanijo z njegovo vsebino (šesti odstavek 10. člena ZDR-1).
  • Obveznost sprejema akta ne velja za manjšega delodajalca, to je delodajalca, ki zaposluje deset ali manj delavcev (drugi odstavek 22. člena in tretji odstavek 5. člena ZDR-1). Manjši delodajalec akt sme sprejeti, ni pa k temu zavezan.
  • Rok za mnenje sindikata je osem dni od posredovanja predloga. Če sindikat mnenje v tem roku poda, ga mora delodajalec pred sprejemom obravnavati in se do njega opredeliti (prvi in drugi odstavek 10. člena ZDR-1).
  • Pogoji za opravljanje dela iz tega akta se morajo ujemati s pogoji v objavi prostega delovnega mesta (prvi odstavek 25. člena ZDR-1) in v pogodbi o zaposlitvi (prvi odstavek 31. člena ZDR-1). Neskladje med temi tremi dokumenti je najpogostejša ugotovitev inšpekcije za delo pri tem sklopu obveznosti.
  • Globa za delodajalca, ki pogojev za opravljanje dela ne določi, je od 750 do 2.000 eurov, za odgovorno osebo delodajalca pravne osebe pa od 100 do 800 eurov (217.b člen, prvi odstavek, 3. točka, in četrti odstavek ZDR-1). Za kršitev obveznosti pri sprejemanju splošnih aktov iz 10. člena je predpisana globa od 1.500 do 4.000 eurov (217.a člen, prvi odstavek, 1. točka ZDR-1).
  • Ta vzorec je namenjen delodajalcem v zasebnem sektorju. Za državne organe, uprave lokalnih skupnosti in osebe javnega prava velja 21. člen Zakona o javnih uslužbencih, ki za akt o sistemizaciji delovnih mest predpisuje svojo vsebino, sistemizacijo pa določi predstojnik; za organe državne uprave je potrebno tudi soglasje vlade.
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca tega akta za zasebni sektor ni; kadar delodajalca zavezuje kolektivna pogodba dejavnosti ali kadar se pogoji za opravljanje dela prepletajo s posebnimi predpisi, naj akt pregleda pravnik.

Akt o organizaciji dela in o pogojih za opravljanje dela na posameznih delovnih mestih

1. člen — Vsebina in namen akta

Delodajalec ________________, ________________, matična številka ________________, ki ga zastopa ________________, ________________, na podlagi drugega odstavka 22. člena Zakona o delovnih razmerjih sprejema ta akt.

S tem aktom delodajalec določa organizacijo dela ter pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za posamezno vrsto dela.

Glavna dejavnost delodajalca je: ________________.

2. člen — Zavezanost delodajalca za sprejem akta

Delodajalec zaposluje ________________ delavcev in ni manjši delodajalec v smislu tretjega odstavka 5. člena Zakona o delovnih razmerjih.

Ta akt zavezuje delodajalca in vse pri njem zaposlene delavce. Pravic, ki so za delavca manj ugodne od zakona ali kolektivne pogodbe, ki zavezuje delodajalca, akt ne določa.

3. člen — Organizacija dela

Delo pri delodajalcu je organizirano po naslednjih organizacijskih enotah: ________________.

Delovni proces vodijo in nadzirajo: ________________.

Delavec opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca oziroma osebe, ki jo delodajalec za to pooblasti.

4. člen — Delovna mesta in pogoji za opravljanje dela

Pri delodajalcu so določena naslednja delovna mesta oziroma vrste dela z opisom dela in pogoji za opravljanje dela: ________________.

Za vsako delovno mesto oziroma vrsto dela iz prejšnjega odstavka so določeni naziv, kratek opis dela ter zahtevana raven in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela.

5. člen — Uporaba akta pri zaposlovanju

Objava prostega delovnega mesta oziroma vrste dela vsebuje pogoje za opravljanje dela, določene s tem aktom, in rok za prijavo, ki ni krajši od treh delovnih dni.

Delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, mora izpolnjevati pogoje za opravljanje dela, določene s tem aktom in objavljene v objavi prostega dela.

Če noben od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, lahko delodajalec s kandidatom, ki izpolnjuje z zakonom ali podzakonskim aktom določene pogoje, sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas do enega leta, če je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela.

6. člen — Razmerje do pogodbe o zaposlitvi

Pogodba o zaposlitvi vsebuje naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela s kratkim opisom dela in pogoji za opravljanje dela, kot so določeni s tem aktom.

Glede vprašanj, pri katerih zakon to dopušča, se stranki pogodbe o zaposlitvi lahko sklicujeta na ta akt.

7. člen — Seznanitev delavcev in dostopnost akta

Delodajalec omogoči vsem pri njem zaposlenim delavcem in delavcem, napotenim k njemu za zagotavljanje dela, da se seznanijo z vsebino tega akta.

Akt je delavcem vedno na razpolago na naslednjem mestu, kjer se lahko z njegovo vsebino seznanijo brez nadzora: ________________.

8. člen — Spremembe akta

Spremembe in dopolnitve tega akta se sprejmejo po enakem postopku, kot velja za njegov sprejem.

Delodajalec akt pregleda in po potrebi spremeni, kadar se spremeni organizacija dela, kadar nastane novo delovno mesto ali kadar se spremenijo predpisani pogoji za opravljanje dela.

9. člen — Veljavnost

Ta akt je sprejet dne ________________ v kraju ________________ in začne veljati ________________.

Akt velja za nedoločen čas, dokler ga delodajalec ne spremeni ali nadomesti z novim.

Kraj in datum: ________________, ________________

Predstavniki delavcev (seznanjeni)

Zakoniti zastopnik delodajalca

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Delodajalec mora pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za vrsto dela določiti s splošnim aktom (ZDR-1, 22. člen, drugi odstavek).
  • Obveznost ne velja za manjšega delodajalca, to je delodajalca, ki zaposluje deset ali manj delavcev (ZDR-1, 22. člen, drugi odstavek, in 5. člen, tretji odstavek).
  • Predlog akta, s katerim delodajalec določa organizacijo dela, mora pred sprejemom poslati v mnenje sindikatom pri delodajalcu; ti imajo za mnenje osem dni (ZDR-1, 10. člen, prvi odstavek).
  • Prejeto mnenje mora delodajalec pred sprejemom akta obravnavati in se do njega opredeliti (ZDR-1, 10. člen, drugi odstavek).
  • Akt mora biti delavcem vedno na razpolago na dostopnem mestu, na katerem se lahko brez nadzora seznanijo z njegovo vsebino (ZDR-1, 10. člen, šesti odstavek).
  • Objava prostega delovnega mesta mora vsebovati pogoje za opravljanje dela in rok za prijavo, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni (ZDR-1, 25. člen, prvi odstavek).
  • Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela s kratkim opisom dela in pogoji za opravljanje dela v skladu z 22. členom zakona (ZDR-1, 31. člen, prvi odstavek).
  • Delodajalec, ki pogojev za opravljanje dela ne določi, se kaznuje z globo od 750 do 2.000 eurov (ZDR-1, 217.b člen, prvi odstavek, 3. točka).

Pravne podlage in uradni viri

Členi akta izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 22. člen

    Delodajalec je dolžan s splošnim aktom določiti pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za vrsto dela. Ta obveznost ne velja za manjše delodajalce. Delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, mora te pogoje izpolnjevati.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 22. člen, tretji odstavek

    Če noben od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, lahko delodajalec s kandidatom, ki izpolnjuje z zakonom ali podzakonskim aktom določene pogoje, sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas do enega leta, če je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 5. člen, tretji odstavek

    Manjši delodajalec po tem zakonu je delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 9. člen

    Delodajalec in delavec sta pri sklepanju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi ter med trajanjem delovnega razmerja dolžna upoštevati tudi splošne akte delodajalca. S pogodbo o zaposlitvi oziroma kolektivno pogodbo se lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše od zakona.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 10. člen

    Predloge splošnih aktov, s katerimi delodajalec določa organizacijo dela ali obveznosti delavcev, mora delodajalec pred sprejemom posredovati v mnenje sindikatom pri delodajalcu; ti podajo mnenje v osmih dneh, delodajalec pa ga mora obravnavati in se do njega opredeliti.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 10. člen, tretji, četrti in peti odstavek

    Če pri delodajalcu ni organiziranega sindikata, se s splošnim aktom lahko določijo pravice, ki se lahko urejajo v kolektivnih pogodbah, če so za delavca ugodnejše. Predlog takega akta gre v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku, ki ima osem dni; če teh ni, delodajalec o vsebini predloga obvesti delavce na pri njem običajen način.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 10. člen, šesti odstavek

    Delodajalec mora delavcem omogočiti, da se seznanijo z vsemi veljavnimi splošnimi akti. Ti morajo biti vedno na razpolago na dostopnem mestu, na katerem se lahko delavci brez nadzora seznanijo z njihovo vsebino.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 25. člen, prvi odstavek

    Delodajalec, ki zaposluje nove delavce, mora prosto delovno mesto oziroma vrsto dela javno objaviti. Objava mora vsebovati pogoje za opravljanje dela in rok za prijavo, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 31. člen, prvi in drugi odstavek

    Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela s kratkim opisom dela, za katero se zahtevajo enaka raven in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela v skladu z 22. členom zakona. Glede posameznih vprašanj se stranki lahko sklicujeta na splošne akte delodajalca.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 217.b člen, prvi odstavek, 3. točka

    Z globo od 750 do 2.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki ne določi pogojev za opravljanje del delavca za posamezno delovno mesto ali za vrsto dela v skladu z drugim odstavkom 22. člena zakona. Odgovorna oseba delodajalca pravne osebe se kaznuje z globo od 100 do 800 eurov.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 217.a člen, prvi odstavek, 1. točka

    Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki pri sprejemanju splošnih aktov ne izpolni obveznosti iz 10. člena zakona ali delavcem ne omogoči, da se seznanijo z vsemi veljavnimi splošnimi akti.

  • Zakon o javnih uslužbencih, 21. člen

    Vsak državni organ, uprava lokalne skupnosti in oseba javnega prava mora imeti akt o sistemizaciji delovnih mest, v katerem so določena delovna mesta, potrebna za izvajanje nalog; pri vsakem delovnem mestu se določita najmanj opis nalog in pogoji za zasedbo delovnega mesta.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec akta o sistemizaciji delovnih mest?

Za zasebni sektor ne. ZDR-1 v drugem odstavku 22. člena zahteva, da delodajalec pogoje za opravljanje dela določi s splošnim aktom, oblike akta pa ne predpisuje. Uradni obrazec in podrobna vsebina obstajata samo za javni sektor, kjer sistemizacijo ureja 21. člen Zakona o javnih uslužbencih.

Kdo mora ta akt sprejeti?

Vsak delodajalec, ki zaposluje več kot deset delavcev. Drugi odstavek 22. člena ZDR-1 obveznost izrecno izvzame za manjše delodajalce, tretji odstavek 5. člena ZDR-1 pa manjšega delodajalca opredeli kot delodajalca z desetimi ali manj zaposlenimi delavci.

Ali mora akt sprejeti samostojni podjetnik z dvema zaposlenima?

Ne. S.p. z dvema zaposlenima je manjši delodajalec in obveznost iz drugega odstavka 22. člena ZDR-1 zanj ne velja. Pogoje za opravljanje dela lahko določi neposredno v pogodbi o zaposlitvi in v objavi prostega dela.

Koliko akt stane in ali ga je treba kje registrirati?

Nič, akt je interni dokument delodajalca. Ni ga treba nikamor vložiti, registrirati, overiti ali objaviti; davčnih ali upravnih taks v zvezi z njim ni. ZDR-1 zahteva le, da je akt delavcem dostopen na mestu, kjer se lahko brez nadzora seznanijo z njegovo vsebino (šesti odstavek 10. člena).

Kdaj akt začne veljati?

Z dnem, ki ga delodajalec določi v aktu samem — ZDR-1 dneva začetka veljavnosti ne predpisuje. Pred sprejemom mora biti izpeljan postopek iz 10. člena ZDR-1, akt pa ne more določiti pravic, ki bi bile za delavca manj ugodne od zakona ali kolektivne pogodbe, ki zavezuje delodajalca.

Kakšen je rok za mnenje sindikata?

Osem dni. Sindikat mora mnenje podati v osmih dneh od prejema predloga akta (prvi odstavek 10. člena ZDR-1). Če mnenje v tem roku poda, ga mora delodajalec pred sprejemom obravnavati in se do njega opredeliti; če ga ne poda, delodajalec akt lahko sprejme.

Kakšna je globa, če akta ni?

Od 750 do 2.000 eurov za delodajalca — pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost (217.b člen, prvi odstavek, 3. točka ZDR-1). Odgovorna oseba delodajalca pravne osebe se kaznuje z globo od 100 do 800 eurov (četrti odstavek istega člena). Kršitev obveznosti pri sprejemanju splošnih aktov iz 10. člena je poseben prekršek z globo od 1.500 do 4.000 eurov (217.a člen, prvi odstavek, 1. točka).

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Interni akti podjetja.