Preskoči na vsebino

Darilna pogodba s pridržkom osebne služnosti

Pogodba, s katero darovalec neodplačno prenese lastninsko pravico na nepremičnini na obdarjenca, hkrati pa si na isti nepremičnini pridrži osebno služnost — užitek, služnost stanovanja ali rabo. Obdarjenec postane lastnik z vpisom v zemljiško knjigo, darovalec pa nepremičnino uporablja naprej, najdlje do svoje smrti. Uporablja se pri prepisu hiše ali stanovanja na otroka, kadar hoče darovalec v njej ostati.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Preverite, kaj je vpisano v zemljiški knjigi

    Podatki o darovalcu in nepremičnini morajo biti enaki tistim, ki so vpisani v zemljiški knjigi, sicer vpisa ni mogoče opraviti (31. in 32. člen ZZK-1). Preverite tudi že vpisana bremena — hipoteke, služnosti in prepovedi odtujitve — ker se z darilom prenesejo na obdarjenca.

  2. 2

    Odločite se za vrsto pridržane služnosti

    Užitek daje pravico uporabljati in uživati stvar, tudi jo oddajati v najem in pobirati plodove (230. člen SPZ). Služnost stanovanja daje pravico uporabljati stanovanje za potrebe imetnika in njegove družine (247. člen SPZ), raba pa pravico uporabljati stvar za imetnikove potrebe (244. člen SPZ). Vse tri trajajo najdlje do imetnikove smrti (227. člen SPZ).

  3. 3

    Overitev podpisov pri notarju

    Notar mora overiti podpis na vsakem zemljiškoknjižnem dovolilu (23. člen SPZ, 33. člen ZZK-1). Pred overitvijo je treba urediti davčno napoved: brez dokaza o plačanem davku oziroma o oprostitvi podpisov ni mogoče overiti (17. člen ZDDD).

  4. 4

    Davčna napoved in vpis v zemljiško knjigo

    Obdarjenec odda napoved za odmero davka od prejetega darila v 15 dneh po podpisu pogodbe pri finančnem uradu, kjer nepremičnina leži (6. in 13. člen ZDDD). Nato se pri zemljiški knjigi predlaga vpis lastninske pravice in vpis osebne služnosti; obe pravici nastaneta šele z vpisom (49. in 234. člen SPZ).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 5

Pregled korakov

Darovalec

Več informacij

Podatki morajo biti taki, kot so vpisani v zemljiški knjigi. Darovalec je tisti, ki nepremičnino podari in si na njej pridrži služnost.

Zakaj je to potrebno?

V zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti oseba označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi; kadar je vpisan samo datum rojstva, zadošča EMŠO (32. člen ZZK-1).

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Darilna pogodba s pridržkom osebne služnosti

1. člen — Pogodbeni stranki

Darovalec: ________________, ________________, EMŠO ________________,

in obdarjenec: ________________, ________________, EMŠO ________________, ki je darovalcu ________________,

skleneta naslednjo darilno pogodbo s pridržkom osebne služnosti.

2. člen — Predmet darila

Darovalec je lastnik naslednje nepremičnine: ________________.

Darovalec podarja obdarjencu na navedeni nepremičnini lastninsko pravico v deležu ________________, obdarjenec pa darilo sprejema.

V zemljiški knjigi so pri nepremičnini vpisana naslednja bremena: ________________. Obdarjenec z njimi soglaša in nepremičnino prevzema v tem stanju.

3. člen — Neodplačnost

Darilo je neodplačno. Obdarjenec za podarjeno nepremičnino ni dolžan ničesar plačati, niti prevzeti obveznosti preživljanja, oskrbe ali nege darovalca.

Pogodba je sklenjena v pisni obliki, ker se z njo prenaša lastninska pravica na nepremičnini in ustanavlja stvarna pravica na njej.

4. člen — Jamstvo darovalca

Darovalec izjavlja, da je izključni lastnik nepremičnine iz 2. člena te pogodbe in da razen bremen, navedenih v 2. členu, na njej ne obstajajo pravice tretjih oseb.

Darovalec je obdarjenca opozoril na vse njemu znane napake in nevarne lastnosti podarjene nepremičnine.

5. člen — Pridržek osebne služnosti

Darovalec si na nepremičnini iz 2. člena te pogodbe pridrži osebno služnost: ________________.

Služnost se ustanovi v tem obsegu: ________________.

Služnost se ustanovi neodplačno in nastane hkrati s prenosom lastninske pravice na obdarjenca, z vpisom v zemljiško knjigo.

6. člen — Trajanje in prenehanje služnosti

Služnost je ustanovljena za čas življenja upravičenca in preneha z njegovo smrtjo.

Služnost preneha tudi z odpovedjo upravičenca; odpoved je enostranska izjava, na podlagi katere se služnost izbriše iz zemljiške knjige. Služnost preneha tudi, če je stvar uničena.

7. člen — Neprenosljivost

Upravičenec osebne služnosti svoje pravice ne more prenesti na drugega.

Služnost učinkuje tudi proti vsakemu poznejšemu lastniku nepremičnine, ker se vpiše v zemljiško knjigo.

8. člen — Stroški, vzdrževanje in izredna popravila

Upravičenec služnosti mora nepremičnino med trajanjem služnosti kot dober gospodar vzdrževati v skladu z njenim gospodarskim namenom. Bremenijo ga vsi stroški rabe ter stvarna bremena in javne dajatve, ne glede na korist, ki jo ima od služnosti.

Če je zaradi višje sile ali izrabe stvari treba opraviti popravilo, ki presega okvire vzdrževanja, mora upravičenec o tem nemudoma obvestiti lastnika. Če popravilo opravi lastnik, mu upravičenec dolguje obresti na vrednost opravljenih del; če ga lastnik v razumnem roku noče opraviti, ga lahko opravi upravičenec na svoje stroške.

Upravičenec mora lastnika obveščati o vseh okoliščinah, pomembnih za nepremičnino, in mu dopustiti, da jo enkrat letno pregleda ter da na svoje stroške opravi izboljšave.

9. člen — Izročitev in prevzem

Darovalec izroči nepremičnino obdarjencu v posest ________________, razen v obsegu pridržane služnosti iz 5. člena, ki ostane v posesti upravičenca služnosti.

Po prenehanju služnosti mora posestnik nepremičnino vrniti lastniku. Upravičenec ne odgovarja za poslabšanja, ki so posledica redne uporabe ali višje sile.

10. člen — Zemljiškoknjižno dovolilo za prenos lastninske pravice

Darovalec ________________, EMŠO ________________, izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri nepremičnini ________________ vknjiži lastninska pravica v deležu ________________ v korist obdarjenca ________________, EMŠO ________________.

Podpis darovalca na tem dovolilu mora biti overjen.

11. člen — Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis osebne služnosti

Obdarjenec ________________, EMŠO ________________, izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri nepremičnini ________________ vknjiži osebna služnost ________________ v obsegu ________________ v korist darovalca ________________, EMŠO ________________.

Stranki soglašata, da se vpis lastninske pravice iz prejšnjega člena in vpis osebne služnosti iz tega člena opravita hkrati, na podlagi te listine.

Podpis na tem dovolilu mora biti overjen.

12. člen — Davek in stroški

Davčni zavezanec za davek na dediščine in darila je obdarjenec. Davčna obveznost nastane na dan sprejema darila, to je ob podpisu te pogodbe; napoved je treba vložiti v 15 dneh pri finančnem uradu, kjer nepremičnina leži.

Osnova za davek je vrednost v dar prejetega premoženja po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na to premoženje. Davka je oproščen obdarjenec prvega dednega reda oziroma obdarjenec, ki je z njim izenačen.

Ker je prenos neodplačen, davek na promet nepremičnin ne nastane.

Stroške sestave te pogodbe, overitve podpisov in vpisa v zemljiško knjigo nosi ________________.

13. člen — Preklic darila

Darovalec lahko to darilno pogodbo prekliče, če po njeni sklenitvi pride v položaj, da je ogroženo njegovo preživljanje, zaradi hude nehvaležnosti obdarjenca ali če po sklenitvi dobi otroka, prej pa ni imel otrok.

Preklic je mogoč v enem letu od dneva, ko je darovalec zvedel za razlog za preklic. Vnaprejšnja odpoved pravici do preklica je nična.

14. člen — Končne določbe

Stranki izjavljata, da sta pogodbo pred podpisom prebrali in razumeli ter da ustreza njuni volji.

Spremembe in dopolnitve te pogodbe so veljavne samo v pisni obliki.

Morebitne spore stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, je pristojno stvarno pristojno sodišče po legi nepremičnine.

Pogodba je sestavljena v ________________, dne ________________, v treh enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po enega, en izvod pa je namenjen finančni upravi.

Darovalec

Obdarjenec

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Podpis na obeh zemljiškoknjižnih dovolilih mora biti overjen (23. člen SPZ, 33. člen ZZK-1). Brez dokaza, da je davek plačan oziroma da ga ni treba obračunati, podpisov na pogodbi o prenosu lastninske pravice ni mogoče overiti (17. člen ZDDD).
  • Obdarjenec mora prejem darila napovedati v 15 dneh od podpisa pogodbe pri finančnem uradu, kjer nepremičnina leži (6. in 13. člen ZDDD). Uradni obrazec je Napoved za odmero davka od prejetega darila.
  • Če darilno pogodbo skleneta zakonca ali zunajzakonska partnerja med seboj, mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa (4. in 64. člen Družinskega zakonika).
  • Če so predmet darila kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija, lahko lastnik darilno pogodbo sklene samo z osebami, naštetimi v 17.a členu Zakona o kmetijskih zemljiščih.
  • Ta pogodba se izpolni takoj, ob podpisu in vpisu v zemljiško knjigo. Darilna pogodba, ki bi se morala izpolniti šele po darovalčevi smrti, je veljavna le v obliki notarskega zapisa z izročitvijo listine obdarjencu (545. člen OZ).
  • Lastninska pravica in osebna služnost nastaneta šele z vpisom v zemljiško knjigo (49. in 234. člen SPZ), ne s podpisom pogodbe.
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega vzorca te pogodbe ni; pri nepremičninah večje vrednosti, pri solastnini ali kadar so v igri nujni deleži dedičev, naj listino pregleda notar ali odvetnik.

Darilna pogodba s pridržkom osebne služnosti

1. člen — Pogodbeni stranki

Darovalec: ________________, ________________, EMŠO ________________,

in obdarjenec: ________________, ________________, EMŠO ________________, ki je darovalcu ________________,

skleneta naslednjo darilno pogodbo s pridržkom osebne služnosti.

2. člen — Predmet darila

Darovalec je lastnik naslednje nepremičnine: ________________.

Darovalec podarja obdarjencu na navedeni nepremičnini lastninsko pravico v deležu ________________, obdarjenec pa darilo sprejema.

V zemljiški knjigi so pri nepremičnini vpisana naslednja bremena: ________________. Obdarjenec z njimi soglaša in nepremičnino prevzema v tem stanju.

3. člen — Neodplačnost

Darilo je neodplačno. Obdarjenec za podarjeno nepremičnino ni dolžan ničesar plačati, niti prevzeti obveznosti preživljanja, oskrbe ali nege darovalca.

Pogodba je sklenjena v pisni obliki, ker se z njo prenaša lastninska pravica na nepremičnini in ustanavlja stvarna pravica na njej.

4. člen — Jamstvo darovalca

Darovalec izjavlja, da je izključni lastnik nepremičnine iz 2. člena te pogodbe in da razen bremen, navedenih v 2. členu, na njej ne obstajajo pravice tretjih oseb.

Darovalec je obdarjenca opozoril na vse njemu znane napake in nevarne lastnosti podarjene nepremičnine.

5. člen — Pridržek osebne služnosti

Darovalec si na nepremičnini iz 2. člena te pogodbe pridrži osebno služnost: ________________.

Služnost se ustanovi v tem obsegu: ________________.

Služnost se ustanovi neodplačno in nastane hkrati s prenosom lastninske pravice na obdarjenca, z vpisom v zemljiško knjigo.

6. člen — Trajanje in prenehanje služnosti

Služnost je ustanovljena za čas življenja upravičenca in preneha z njegovo smrtjo.

Služnost preneha tudi z odpovedjo upravičenca; odpoved je enostranska izjava, na podlagi katere se služnost izbriše iz zemljiške knjige. Služnost preneha tudi, če je stvar uničena.

7. člen — Neprenosljivost

Upravičenec osebne služnosti svoje pravice ne more prenesti na drugega.

Služnost učinkuje tudi proti vsakemu poznejšemu lastniku nepremičnine, ker se vpiše v zemljiško knjigo.

8. člen — Stroški, vzdrževanje in izredna popravila

Upravičenec služnosti mora nepremičnino med trajanjem služnosti kot dober gospodar vzdrževati v skladu z njenim gospodarskim namenom. Bremenijo ga vsi stroški rabe ter stvarna bremena in javne dajatve, ne glede na korist, ki jo ima od služnosti.

Če je zaradi višje sile ali izrabe stvari treba opraviti popravilo, ki presega okvire vzdrževanja, mora upravičenec o tem nemudoma obvestiti lastnika. Če popravilo opravi lastnik, mu upravičenec dolguje obresti na vrednost opravljenih del; če ga lastnik v razumnem roku noče opraviti, ga lahko opravi upravičenec na svoje stroške.

Upravičenec mora lastnika obveščati o vseh okoliščinah, pomembnih za nepremičnino, in mu dopustiti, da jo enkrat letno pregleda ter da na svoje stroške opravi izboljšave.

9. člen — Izročitev in prevzem

Darovalec izroči nepremičnino obdarjencu v posest ________________, razen v obsegu pridržane služnosti iz 5. člena, ki ostane v posesti upravičenca služnosti.

Po prenehanju služnosti mora posestnik nepremičnino vrniti lastniku. Upravičenec ne odgovarja za poslabšanja, ki so posledica redne uporabe ali višje sile.

10. člen — Zemljiškoknjižno dovolilo za prenos lastninske pravice

Darovalec ________________, EMŠO ________________, izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri nepremičnini ________________ vknjiži lastninska pravica v deležu ________________ v korist obdarjenca ________________, EMŠO ________________.

Podpis darovalca na tem dovolilu mora biti overjen.

11. člen — Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis osebne služnosti

Obdarjenec ________________, EMŠO ________________, izrecno in nepogojno dovoljuje, da se pri nepremičnini ________________ vknjiži osebna služnost ________________ v obsegu ________________ v korist darovalca ________________, EMŠO ________________.

Stranki soglašata, da se vpis lastninske pravice iz prejšnjega člena in vpis osebne služnosti iz tega člena opravita hkrati, na podlagi te listine.

Podpis na tem dovolilu mora biti overjen.

12. člen — Davek in stroški

Davčni zavezanec za davek na dediščine in darila je obdarjenec. Davčna obveznost nastane na dan sprejema darila, to je ob podpisu te pogodbe; napoved je treba vložiti v 15 dneh pri finančnem uradu, kjer nepremičnina leži.

Osnova za davek je vrednost v dar prejetega premoženja po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na to premoženje. Davka je oproščen obdarjenec prvega dednega reda oziroma obdarjenec, ki je z njim izenačen.

Ker je prenos neodplačen, davek na promet nepremičnin ne nastane.

Stroške sestave te pogodbe, overitve podpisov in vpisa v zemljiško knjigo nosi ________________.

13. člen — Preklic darila

Darovalec lahko to darilno pogodbo prekliče, če po njeni sklenitvi pride v položaj, da je ogroženo njegovo preživljanje, zaradi hude nehvaležnosti obdarjenca ali če po sklenitvi dobi otroka, prej pa ni imel otrok.

Preklic je mogoč v enem letu od dneva, ko je darovalec zvedel za razlog za preklic. Vnaprejšnja odpoved pravici do preklica je nična.

14. člen — Končne določbe

Stranki izjavljata, da sta pogodbo pred podpisom prebrali in razumeli ter da ustreza njuni volji.

Spremembe in dopolnitve te pogodbe so veljavne samo v pisni obliki.

Morebitne spore stranki rešujeta sporazumno; če to ni mogoče, je pristojno stvarno pristojno sodišče po legi nepremičnine.

Pogodba je sestavljena v ________________, dne ________________, v treh enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po enega, en izvod pa je namenjen finančni upravi.

Darovalec

Obdarjenec

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Darilna pogodba za nepremičnino mora biti sklenjena v pisni obliki; pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nična (Obligacijski zakonik, 52. in 55. člen).
  • Osebna služnost traja najdlje do imetnikove smrti; osebne služnosti so užitek, raba in služnost stanovanja (Stvarnopravni zakonik, 227. in 228. člen).
  • Užitek daje pravico uporabljati in uživati tujo stvar tako, da se ohranja njena substanca, služnost stanovanja pa pravico uporabljati tuje stanovanje za potrebe imetnika in njegove družine (Stvarnopravni zakonik, 230. in 247. člen).
  • Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini se zahteva vpis v zemljiško knjigo, za pridobitev užitka pa zemljiškoknjižno dovolilo in vpis (Stvarnopravni zakonik, 49. in 234. člen).
  • Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen (Stvarnopravni zakonik, 23. člen; Zakon o zemljiški knjigi, 33. člen).
  • Užitkarja bremenijo vsi stroški rabe ter stvarna bremena in javne dajatve, stvar pa mora vzdrževati kot dober gospodar (Stvarnopravni zakonik, 237. člen).
  • Osnova za davek je vrednost v dar prejetega premoženja po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na to premoženje (Zakon o davku na dediščine in darila, 5. člen).
  • Obdarjenec mora prejem darila napovedati v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti pri finančnem uradu, kjer nepremičnina leži (Zakon o davku na dediščine in darila, 6. in 13. člen).

Pravne podlage in uradni viri

Členi pogodbe izhajajo iz spodaj navedenih zakonov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Odločba Ustavnega sodišča, Uradni list RS, št. 36/2016

    Razveljavitev drugega odstavka 5. člena ZDDD o vrednotenju nepremičnin z 80 % posplošene tržne vrednosti.

  • Obligacijski zakonik, 52. in 55. člen

    Pogodba, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini ali s katero se ustanavlja druga stvarna pravica na nepremičnini, mora biti sklenjena v pisni obliki. Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nična, če iz namena predpisa ne izhaja kaj drugega.

  • Obligacijski zakonik, 533. člen

    Z darilno pogodbo se darovalec zaveže na obdarjenca neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali ga na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja.

  • Obligacijski zakonik, 537. člen

    Kdor vedoma podari tujo stvar in obdarjencu to okoliščino zamolči, odgovarja za škodo. Za škodo iz napak ali nevarnih lastnosti podarjene stvari darovalec odgovarja, če je zanje vedel ali bi bil moral vedeti in ni opozoril obdarjenca.

  • Obligacijski zakonik, 538. člen

    Če darovalec podarjene stvari ali pravice ni takoj prenesel na obdarjenca tako, da lahko ta z njo prosto razpolaga, mora biti darilna pogodba sklenjena v pisni obliki; sicer obdarjenec ne more s tožbo zahtevati njene izpolnitve.

  • Obligacijski zakonik, 539., 540., 541., 542., 543. in 544. člen

    Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo, če pride po sklenitvi v položaj, da je ogroženo njegovo preživljanje (539. člen), zaradi hude nehvaležnosti obdarjenca (540. člen) in če po sklenitvi dobi otroka, prej pa ni imel otrok (541. člen). Z izjavo o preklicu zahteva vrnitev darovane stvari oziroma plačilo vrednosti obogatitve (542. člen). Preklic je mogoč v enem letu od dneva, ko je darovalec zvedel za razlog (543. člen); odpoved preklicu je nična (544. člen).

  • Obligacijski zakonik, 545. člen

    Darilna pogodba, ki se mora izpolniti po darovalčevi smrti, je veljavna le, če je sklenjena v obliki notarskega zapisa in če je listina o sklenjeni pogodbi izročena obdarjencu.

  • Stvarnopravni zakonik, 23. člen

    Zemljiškoknjižno dovolilo je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen.

  • Stvarnopravni zakonik, 49. člen

    Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo. Vpis se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.

  • Stvarnopravni zakonik, 227. člen

    Osebna služnost je pravica imetnika, da uporablja tujo stvar ali izkorišča pravico, in traja najdlje do imetnikove smrti. Če je ustanovljena v korist pravne osebe, čas njenega trajanja ne sme biti daljši od trideset let.

  • Stvarnopravni zakonik, 228. člen

    Osebne služnosti so užitek, raba in služnost stanovanja.

  • Stvarnopravni zakonik, 229. člen

    Imetnik osebne služnosti ne more prenesti, lahko pa prenese njeno izvrševanje, če zakon tako določa.

  • Stvarnopravni zakonik, 230. člen

    Užitek je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati in uživati tujo stvar ali pravico tako, da se ohranja njena substanca. Predmet užitka je nepotrošna stvar ali pravica, iz katere izvirajo obresti ali druge koristi. Užitkar svoje pravice ne more prenesti, lahko pa prenese njeno izvrševanje.

  • Stvarnopravni zakonik, 232. člen

    Užitek se lahko ustanovi tudi na delu nepremičnine tako, da nepremičnino skupaj uporabljata in uživata lastnik in užitkar. V njunem medsebojnem razmerju se šteje, kot da bi bil obremenjen solastniški delež, ki ustreza obsegu uporabe v korist užitkarja, v razmerju do tretjih pa je nepremičnina obremenjena kot celota.

  • Stvarnopravni zakonik, 233. in 234. člen

    Užitek nastane na podlagi pravnega posla ali sodne odločbe (233. člen). Za nastanek užitka se poleg veljavnega pravnega posla zahteva izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa zakon; za pridobitev užitka na nepremičnini se zahtevata zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo (234. člen).

  • Stvarnopravni zakonik, 236. člen

    Užitkar mora lastnika obveščati o vseh okoliščinah, pomembnih za stvar, in mu dopustiti, da jo enkrat letno pregleda.

  • Stvarnopravni zakonik, 237. člen

    Užitkar mora med trajanjem užitka kot dober gospodar vzdrževati stvar v skladu z njenim gospodarskim namenom. Bremenijo ga vsi stroški rabe kot tudi stvarna bremena in javne dajatve ne glede na korist, ki jo ima od užitka. Če obveznosti ne izpolni in je ogrožena substanca stvari, lahko lastnik zahteva primerno zavarovanje, sicer pa predčasno prenehanje užitka.

  • Stvarnopravni zakonik, 238. in 239. člen

    Če je treba zaradi višje sile ali izrabe stvari opraviti popravilo, ki presega vzdrževanje, mora užitkar o tem nemudoma obvestiti lastnika; če ga lastnik v razumnem roku noče opraviti, ga lahko opravi užitkar na svoje stroške (238. člen). Užitkar mora dopustiti lastniku, da med trajanjem užitka na svoje stroške opravi izboljšave stvari; za čas, ko je užitkarjeva pravica zaradi del omejena, mu lastnik dolguje denarno nadomestilo (239. člen).

  • Stvarnopravni zakonik, 240. člen

    Po prenehanju užitka mora posestnik vrniti stvar njenemu lastniku. Če stvari ni mogoče vrniti v stanju, v kakršnem je bila ob ustanovitvi užitka, lahko lastnik zahteva nadomestilo za izgubo zaradi poslabšanja; užitkar ne odgovarja za poslabšanja, ki so posledica redne uporabe stvari ali višje sile.

  • Stvarnopravni zakonik, 241. člen

    Užitek preneha s potekom časa, odpovedjo užitkarja ali s smrtjo oziroma prenehanjem užitkarja. Odpoved je enostranska izjava užitkarja, da se svoji pravici odpoveduje; če je predmet užitka nepremičnina, užitek preneha z izbrisom iz zemljiške knjige. Užitek preneha tudi, če je stvar uničena.

  • Stvarnopravni zakonik, 244., 245. in 246. člen

    Raba je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati tujo stvar v skladu z njenim gospodarskim namenom za potrebe imetnika služnosti tako, da se ohranja njena substanca (244. člen). Imetnik lahko stvar uporablja v obsegu, ki izhaja iz pravnega naslova, izvrševanja pa ne more prenesti na tretjo osebo (245. člen). Za rabo se smiselno uporabljajo določila o užitku (246. člen).

  • Stvarnopravni zakonik, 247. in 248. člen

    Služnost stanovanja je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov del za potrebe imetnika služnosti in njegove družine tako, da se ohranja njegova substanca. Imetnik ima pravico do uporabe skupnih delov stanovanjske hiše, izvrševanja služnosti pa ne more prenesti na tretjo osebo (247. člen). Za služnost stanovanja se smiselno uporabljajo določila o užitku (248. člen).

  • Zakon o zemljiški knjigi, 13. člen

    V zemljiško knjigo se vpisujejo stvarne pravice na nepremičninah: lastninska pravica, hipoteka, zemljiški dolg, služnostna pravica, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 31. in 32. člen

    V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi, oseba, v korist katere naj se vpis opravi, pa navedena s podatki, s katerimi se vpiše v zemljiško knjigo (31. člen). V zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti oseba, ki dovoljuje vpis, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi; če je vpisan samo datum rojstva, zadošča navedba EMŠO (32. člen).

  • Zakon o zemljiški knjigi, 33. člen

    Za overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu se uporabljajo splošna pravila zakona o notariatu o overitvah podpisov.

  • Zakon o zemljiški knjigi, 40. člen

    Vknjižba pravic se dovoli med drugim na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga, ali listine v obliki notarskega zapisa s takim dovolilom.

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 2., 3. in 5. člen

    Predmet obdavčitve je premoženje, prejeto kot darilo, med drugim nepremičnine ter premoženjske in druge stvarne pravice (2. člen). Davčni zavezanec je tisti, ki premoženje prejme (3. člen). Osnova za davek je vrednost v dar prejetega premoženja v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na to premoženje (5. člen). Določba o 80 % posplošene tržne vrednosti je bila razveljavljena leta 2016.

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 6. in 13. člen

    Davčna obveznost nastane na dan sprejema darila; darilo velja za sprejeto ob podpisani darilni pogodbi (6. člen). Obdarjenec mora prejem darila napovedati v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti, darilo nepremičnine pa napove pri davčnem uradu, kjer nepremičnina leži (13. člen).

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 9. člen

    Davka je oproščeno darilo, ki ga prejme obdarjenec prvega dednega reda oziroma obdarjenec, ki je z njim izenačen; z njimi so izenačeni zet, snaha in pastorek. Davek se ne plača od podarjenega začasnega ali dosmrtnega užitka nepremičnine.

  • Zakon o davku na dediščine in darila, 17. člen

    Brez dokaza, da je davek plačan oziroma da obstajajo zakonsko določeni razlogi, zaradi katerih davka ni treba obračunati ali da darilna pogodba ni predmet odmere, ni mogoče overiti podpisov na pogodbi o prenosu lastninske pravice na nepremičnini.

  • Zakon o davku na promet nepremičnin, 3. člen

    Promet nepremičnin po tem zakonu je vsak odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini. Darilo je neodplačen prenos, zato davka na promet nepremičnin ne sproži.

  • Družinski zakonik, 4. in 64. člen

    Pogodbe glede premoženjskih pravic in obveznosti, ki jih zakonca sklepata med seboj, morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa; izjema so običajna manjša darila, sorazmerna s premoženjskim stanjem darovalca (64. člen). Zunajzakonska skupnost ima v razmerju med partnerjema enake pravne posledice kot zakonska zveza (4. člen).

  • Zakon o kmetijskih zemljiščih, 17.a člen

    Lastnik lahko sklene darilno pogodbo, katere predmet so kmetijska zemljišča, gozdovi ali kmetija, le z zakoncem oziroma zunajzakonskim partnerjem, otroki oziroma posvojenci, starši oziroma posvojitelji, brati oziroma sestrami, nečaki oziroma nečakinjami in vnuki, z zetom ali snaho pod pogojem članstva v isti kmetiji, z nosilcem kmetije pod pogoji iz tega člena ter z lokalno skupnostjo ali državo.

Pogosta vprašanja

Ali lahko podarim hišo otroku in si pridržim pravico, da v njej živim do smrti?

Da. Ob prenosu lastninske pravice si darovalec z isto pogodbo pridrži osebno služnost — užitek ali služnost stanovanja — ki po 227. členu Stvarnopravnega zakonika traja najdlje do imetnikove smrti. Služnost se vpiše v zemljiško knjigo in učinkuje tudi proti vsakemu poznejšemu lastniku.

Ali za tako pogodbo obstaja uraden obrazec?

Ne. Uradnega obrazca darilne pogodbe ni; uraden obrazec obstaja samo za davčno napoved za odmero davka od prejetega darila, ki jo odda obdarjenec pri finančni upravi. Obliko in obvezne sestavine pogodbe določa zakon, besedilo pa sestavita stranki sami.

Koliko davka plača obdarjenec?

Davka na dediščine in darila je oproščen obdarjenec prvega dednega reda oziroma tisti, ki je z njim izenačen; z njimi so izenačeni zet, snaha in pastorek (9. člen ZDDD). Drugi obdarjenci plačajo davek po lestvici iz 8. člena ZDDD, osnova pa je vrednost darila po odbitku bremen, ki odpadejo nanj (5. člen ZDDD). Davka na promet nepremičnin pri darilu ni, ker se ta plačuje le od odplačnih prenosov (3. člen ZDPN-2).

Kdaj obdarjenec postane lastnik in kdaj darovalec pridobi služnost?

Šele z vpisom v zemljiško knjigo. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo (49. člen SPZ), za pridobitev užitka pa zemljiškoknjižno dovolilo in vpis (234. člen SPZ). Podpis pogodbe sam po sebi lastninske pravice ne prenese.

Ali moram k notarju in v kakšnem roku?

Overiti je treba podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu (23. člen SPZ). Notar podpisov na pogodbi o prenosu lastninske pravice na nepremičnini ne sme overiti brez dokaza, da je davek plačan oziroma da ga ni treba obračunati (17. člen ZDDD), napoved pa je treba oddati v 15 dneh od podpisa pogodbe (6. in 13. člen ZDDD). Če pogodbo skleneta zakonca ali zunajzakonska partnerja med seboj, mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa (64. člen Družinskega zakonika).

Kdo plačuje stroške nepremičnine, dokler traja služnost?

Užitkar. Med trajanjem užitka mora stvar kot dober gospodar vzdrževati v skladu z njenim gospodarskim namenom, bremenijo pa ga vsi stroški rabe ter stvarna bremena in javne dajatve, ne glede na korist, ki jo ima od užitka (237. člen SPZ). Izredna popravila zaradi višje sile ali izrabe stvari ureja 238. člen SPZ.

Ali je to isto kot pogodba o dosmrtnem preživljanju?

Ne. Pri tej pogodbi obdarjenec ne prevzame nobene obveznosti oskrbe ali preživljanja; dobi lastninsko pravico, obremenjeno s služnostjo. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je odplačna pogodba, pri kateri se prevzemnik zaveže preživljati preživljanca, premoženje pa preide šele ob smrti. Če želite oskrbo, ta vzorec ni pravi dokument.

Ali lahko darovalec darilo prekliče?

Da, v treh zakonskih primerih: če pride po sklenitvi pogodbe v položaj, da je ogroženo njegovo preživljanje (539. člen OZ), zaradi hude nehvaležnosti obdarjenca (540. člen OZ) in če po sklenitvi dobi otroka, prej pa jih ni imel (541. člen OZ). Preklicati je mogoče v enem letu od dneva, ko je darovalec zvedel za razlog (543. člen OZ); odpoved preklicu je nična (544. člen OZ).

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Nepremičnine.