Deli tega obvestila izhajajo iz spodaj navedenih členov predpisov.
Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, 35. člen, drugi odstavek, prva alineja
Zavarovancu se zadrži izplačevanje nadomestila, če neopravičeno najpozneje tri dni po začetku bolezni ne obvesti delodajalca oziroma osebnega zdravnika, da je zbolel.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, 147. člen, prvi odstavek, prva alineja
Zavod zadrži izplačevanje nadomestila zavarovancu, če neopravičeno najpozneje tri dni po začetku bolezni ne obvesti delodajalca oziroma osebnega zdravnika, da je zbolel.
Zakon o delovnih razmerjih, 36. člen, prvi odstavek
Delavec mora obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, 231.a člen, tretji odstavek
Zavarovanec osebnemu zdravniku sporoči razlog začasne zadržanosti od dela na dan nastopa razloga, vendar najpozneje prvi naslednji delovni dan ambulante osebnega zdravnika.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, 230. člen
Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela se izda v elektronski obliki; delodajalec, vpisan v Poslovni register Slovenije, ga prevzame prek informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom. V papirnati obliki se izda za zavarovanca, čigar delodajalec ni vpisan v Poslovni register Slovenije, in kadar elektronske izdaje ni mogoče opraviti iz tehničnih vzrokov.
Zakon o delovnih razmerjih, 137. člen, tretji in osmi odstavek
Delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 80 delovnih dni v koledarskem letu. Višina tega nadomestila znaša 80 odstotkov plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.
Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin, 27., 33. in 57. člen
Nadomestilo plače gre zavarovancem v primerih nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, od 31. dne zadržanosti od dela; v 137. členu ZDR-1 se število 20 nadomesti s številom 30. Ureditev se uporablja za začasno zadržanost od 1. januarja 2024.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, 31. člen, tretji in četrti odstavek
Nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja znaša 100 odstotkov osnove ob poklicni bolezni, poškodbi pri delu, presaditvi živega tkiva in organov, posledicah dajanja krvi ter izolaciji, 90 odstotkov ob bolezni in 80 odstotkov ob poškodbi izven dela, negi družinskega člana in spremstvu; za prvih 90 dni je odmerni odstotek pri delu razlogov nižji.
Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva, 22. člen
Izbrani osebni zdravnik določi trajanje in razlog začasne zadržanosti od dela ter navodila o ravnanju zavarovanca med njenim trajanjem. Zavarovanec se med zadržanostjo nahaja na naslovu svojega prebivališča, ki ga lahko zapusti zaradi opravljanja zdravstvenih storitev, nege ožjega družinskega člana, sobivanja ali če zdravnik oceni, da odhod ne vpliva negativno na njegovo zdravstveno stanje. O odhodu v drugo državo odloča imenovani zdravnik.
Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva, 18. člen
Zavarovanec ni upravičen do nadomestila v neto znesku, če med začasno zadržanostjo od dela opravlja pridobitno delo ali če ne upošteva pisnih navodil o ravnanju med zadržanostjo od dela.
Zakon o delovnih razmerjih, 110. člen, prvi odstavek, četrta alineja, in drugi odstavek
Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti; v tem primeru pogodba preneha s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela, če se delavec ne vrne na delo do vročitve izredne odpovedi.