Členi te pobude izhajajo iz spodaj navedenih členov predpisov.
Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.
Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov, 1. člen
Zakon ureja izvensodno reševanje domačih in čezmejnih sporov, ki izvirajo iz pogodbenih razmerij med ponudnikom in potrošnikom in se rešujejo s posredovanjem izvajalca IRPS.
Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov, 3. člen
Zakon se ne uporablja v sporih, ki jih sproži ponudnik proti potrošniku, ter v sporih v zvezi z zdravstvenimi storitvami, ki jih za paciente opravljajo zdravstveni delavci ali sodelavci, in storitvami negospodarskih javnih služb.
Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov, 4. člen
Potrošnik je fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve za namene zunaj svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti; ponudnik je pravna ali fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost, ne glede na pravnoorganizacijsko obliko.
Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov, 7. člen
Izvajalec IRPS deluje skladno z ustavo, obvezujočimi mednarodnimi pogodbami, zakoni in podzakonskimi predpisi ter zagotovi, da potrošnik ni prikrajšan za varstvo iz prisilnih predpisov varstva potrošnikov.
Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov, 8. člen
Potrošnik se prostovoljno odloči, ali bo vložil pobudo, ponudnik pa, ali bo v postopku sodeloval. Sodelovanje ponudnika je obvezno, če to izrecno določa poseben zakon ali uredba Evropske unije.
Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov, 9. člen
Potrošnik in ponudnik se imata pravico v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od osmih dni, izreči o dejstvih, dokazih in navedbah nasprotne stranke.
Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov, 11. člen
Pobudo lahko vloži le potrošnik. Stranki lahko zastopa pooblaščenec ali jima pomaga tretja oseba. Postopek je za potrošnika brezplačen, razen pristojbine do 20 eurov, ki se vrne, če ponudnik ne soglaša ali soglasje umakne; potrošnik nosi stroške svojega pooblaščenca in izvedenskega mnenja, ki ga zahteva sam.
Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov, 12. člen
Izvajalec IRPS sprejme kodeks in podrobnejša pravila postopka, v katerih opredeli zlasti področja sporov, vrste postopkov, morebitne omejitve vrednosti spora, pravila o stroških in pristojbini ter rok za vložitev pobude, ki ne sme biti krajši od enega leta od vložitve pritožbe pri ponudniku.
Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov, 13. člen
Potrošnik vloži pisno pobudo, ki mora vsebovati osebno ime, naslov prebivališča, elektronski naslov, podatke o ponudniku, dejstva v zvezi z domnevnimi kršitvami ponudnika, predloge dokazov in izjavo, da o zadevi ne teče upravni ali sodni postopek ali postopek pri drugem izvajalcu. Izvajalec omogoči vložitev na spletni strani, po navadni in elektronski pošti.
Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov, 14. člen
Postopek se šteje za začet z dnem samodejne elektronske povratnice pri vložitvi na spletni strani ali po elektronski pošti, pri navadni pošti z dnem prejema, pri priporočeni pošiljki pa z dnem oddaje na pošto.
Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov, 15. člen
Izvajalec preveri, ali pobuda vsebuje vse sestavine, in potrošnika po potrebi pozove k dopolnitvi v roku, ki ne sme biti krajši od štirinajst dni; če je potrošnik ne dopolni, se šteje, da je pobudo umaknil.
Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov, 16. člen
Pobuda se zavrne, če o zadevi že teče upravni ali sodni postopek ali postopek pri drugem izvajalcu, če je o istem zahtevku že bilo odločeno ali če potrošnik predhodno ni uveljavljal pritožbe pri ponudniku. Izvajalec lahko določi tudi druge razloge za zavrnitev in o zavrnitvi pošlje pisno obrazložitev v treh tednih.
Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov, 17. člen
Izvajalec v osmih dneh od prejema popolne pobude obvesti ponudnika in ga pozove, da se izreče; ponudnik odgovori v osmih dneh, sicer se šteje, da soglasje ni dano. Če soglaša, izvajalec v osmih dneh obvesti stranki o nadaljnjem poteku; če ne soglaša, postopek ustavi in potrošnika obvesti v osmih dneh.
Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov, 18. člen
Izvajalec omogoči izmenjavo informacij med potrošnikom in ponudnikom po navadni ali elektronski pošti v skladu z izbiro potrošnika ali ponudnika.
Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov, 19. člen
Izvajalec uporablja svetovalni, posredovalni, predlagalni, razsojevalni ali kombiniran postopek: ugotavlja dejanske in pravne vidike spora, ocenjuje možnosti za uspeh, si prizadeva zbližati stranki, jima predlaga rešitev ali o sporu odloči.
Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov, 20. člen
Odločba o rešitvi spora se izda najpozneje v devetdesetih dneh od prejema popolne pobude; pri zahtevnejšem sporu lahko izvajalec rok podaljša in o tem ter o pričakovanem času obvesti stranki.
Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov, 21. člen
Odločba se izda pisno na trajnem nosilcu podatkov in je obrazložena, razen če se stranki strinjata, da obrazložitev ni potrebna; vroči se s priporočeno pošiljko ali v varni elektronski predal.
Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov, 22. člen
Odločba je pravno zavezujoča, če sta bili stranki predhodno seznanjeni z zavezujočim učinkom in pravnimi posledicami ter sta v postopek izrecno pisno privolili. Zavezujoča odločba ima pravni učinek arbitražne odločbe.
Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov, 23. člen
Zavezujočo odločbo je mogoče izpodbijati na sodišču s tožbo za razveljavitev odločbe ob smiselni uporabi zakona, ki ureja arbitražo.
Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov, 24. člen
Nezavezujoča odločba je dana kot priporočilo ali predlog rešitve. Stranki sta seznanjeni, da se lahko kadar koli umakneta iz postopka, da lahko predlagano rešitev sprejmeta ali zavrneta in da udeležba ne preprečuje upravnega ali sodnega varstva; pred odločitvijo imata razumen rok za razmislek.
Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov, 26. člen
Če se postopek konča z nezavezujočo odločbo, se glede učinka na zastaralne in prekluzivne roke uporabljajo določbe zakona, ki ureja mediacijo. Postopek je končan z umikom pobude, s seznanitvijo z odločitvijo ponudnika, da ne da soglasja, s seznanitvijo z odločbo ali z dnem sklenitve sporazuma o rešitvi spora.
Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov, 29. člen
Izvajalec IRPS na svoji spletni strani in v poslovnih prostorih objavi informacije o svojem delovanju ter kodeks in pravila postopka iz 12. člena tega zakona.
Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov, 32. člen
Ponudnik pred sklenitvijo pogodbe na spletni strani in v splošnih pogojih objavi, katerega izvajalca IRPS priznava, z vsaj firmo, elektronskim naslovom in telefonsko številko. Če pritožbi v notranjem postopku ne ugodi, mora to informacijo poslati potrošniku na trajnem nosilcu podatkov skupaj z razlogi za zavrnitev.
Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov, 33. člen
Ministrstvo daje podporo potrošnikom pri ugotavljanju pristojnega izvajalca IRPS v drugih državah članicah Evropske unije in na svoji spletni strani objavi povezavo na zbirni seznam izvajalcev IRPS Evropske komisije.
Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov, 35. člen
Register izvajalcev IRPS vodi ministrstvo; v register se vpiše izvajalec, ki izpolnjuje načela in pogoje delovanja ter zagotavlja postopek v skladu s tem zakonom.
Zakon o varstvu potrošnikov, 85. člen
Če je obstoj neskladnosti blaga sporen, prodajalec o tem pisno obvesti potrošnika v osmih dneh od prejema jamčevalnega zahtevka.
Zakon o varstvu potrošnikov, 101. člen
Če obstoj nepravilnosti pri opravljeni storitvi ni sporen, podjetje zahtevi ugodi najpozneje v osmih dneh; če je sporen, potrošniku pisno odgovori najpozneje v osmih dneh po prejemu zahteve.
Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah, 17. člen
Zastaranje zahtevka, ki je predmet mediacije, med njenim trajanjem ne teče; če se konča brez sporazuma, se nadaljuje. Rok za vložitev tožbe, določen s posebnim predpisom, se ne izteče prej kot 15 dni po koncu mediacije.