Preskoči na vsebino

Pravilnik o preprečevanju nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu

Splošni akt, s katerim delodajalec izpolni obveznost iz 47. člena ZDR-1 in 24. člena ZVZD-1: prepove nadlegovanje in trpinčenje, določi zaupno osebo in pot prijave, roke obravnave ter varstvo prijavitelja. Predlog je treba pred sprejemom poslati v mnenje sindikatu oziroma svetu delavcev, o sprejetih ukrepih pa delavce pisno obvestiti.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuVzorec, ne uradni obrazec

Kako poteka postopek

  1. 1

    Zakon zahteva ukrepe, ne pravilnika

    Obveznost delodajalca je sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ter pred trpinčenjem (prvi odstavek 47. člena ZDR-1) in ukrepe za obvladovanje psihosocialnih tveganj (24. člen ZVZD-1). Pisen akt ni predpisan, je pa najpreprostejši način, da delodajalec ukrepe izkaže — dokazno breme je namreč na njegovi strani (tretji odstavek 47. člena ZDR-1).

  2. 2

    Predlog najprej v mnenje predstavnikom delavcev

    Predlog pravilnika je treba pred sprejemom poslati v mnenje sindikatom pri delodajalcu; ti imajo za mnenje osem dni, delodajalec pa ga mora obravnavati in se do njega opredeliti (10. člen ZDR-1). Če sindikata ni, gre predlog svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku, in če tudi teh ni, delodajalec o vsebini predloga obvesti delavce. Po 46. členu ZVZD-1 se je o ukrepu treba tudi posvetovati z delavci.

  3. 3

    Določite zaupno osebo in pot prijave

    Ukrep je uporaben le, če delavec ve, komu prijavi in v kakšnem roku bo prijava obravnavana. V pravilniku določite funkcijo zaupne osebe, njen kontakt za prijave, način prijave in roke. Zaupno osebo označite s funkcijo ali delovnim mestom, ne z osebnim imenom — ob menjavi zaposlenega akta ni treba spreminjati.

  4. 4

    Po sprejemu delavce pisno obvestite

    O sprejetih ukrepih morate delavce pisno obvestiti na pri vas običajen način, na primer na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih ali z uporabo informacijske tehnologije (drugi odstavek 47. člena ZDR-1). Opustitev obvestila je samostojen prekršek. Ukrepe smiselno povežite z izjavo o varnosti z oceno tveganja (17. člen ZVZD-1).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 3

Pregled korakov

Delodajalec

Več informacij

Podatki se izpišejo v uvodu pravilnika. Vpišite jih tako, kot so vpisani v poslovnem registru.

Zakaj je to potrebno?

Matična številka poslovnega subjekta iz poslovnega registra.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Pravilnik o ukrepih za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ter pred trpinčenjem na delovnem mestu

1. člen — Delodajalec in namen pravilnika

Delodajalec ________________, ________________, matična številka ________________, ki ga zastopa ________________, sprejema ta pravilnik.

S tem pravilnikom delodajalec določa ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ter pred trpinčenjem na delovnem mestu in ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.

Pravilnik velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcu, in za delavce, ki so k delodajalcu napoteni za zagotavljanje dela. Smiselno se uporablja tudi za druge osebe, ki na kakršni koli podlagi opravljajo delo pri delodajalcu.

2. člen — Pomen izrazov

Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja.

Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje.

Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.

Spolno in drugo nadlegovanje se šteje za diskriminacijo.

3. člen — Prepoved

Spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu sta prepovedana. Prepoved velja za delodajalca, za predpostavljene in za sodelavce.

Odklonitev ravnanj iz prejšnjega odstavka ne sme biti razlog za diskriminacijo pri zaposlovanju in delu.

Delavec, ki je žrtev trpinčenja, ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi trpinčenja na delovnem mestu.

Kritika delovne uspešnosti, navodila za delo, razporeditev dela, nadzor nad izvajanjem dela in ukrepi delodajalca, izvedeni v skladu s predpisi in pogodbo o zaposlitvi, sami po sebi niso trpinčenje.

4. člen — Obveznosti delodajalca

Delodajalec zagotavlja delovno okolje, v katerem noben delavec ni izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju, in izvaja ukrepe iz tega pravilnika.

Delodajalec seznani delavce z vsebino tega pravilnika ob nastopu dela in ob vsaki spremembi pravilnika.

Tveganje nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja delodajalec obravnava v izjavi o varnosti z oceno tveganja in oceno popravi, kadar obstoječi ukrepi niso več ustrezni.

Vodilni delavci in delavci s pooblastili za organizacijo dela so dolžni ravnanja iz 3. člena tega pravilnika preprečevati in o njih obvestiti zaupno osebo, takoj ko zanje izvedo.

5. člen — Zaupna oseba

Za sprejem in obravnavo prijav delodajalec določa zaupno osebo: ________________.

Prijave se sprejemajo na naslov ________________.

Zaupna oseba ravna nepristransko, varuje zaupnost podatkov, s katerimi se seznani, in jih ne razkrije nikomur, razen kolikor je to nujno za obravnavo prijave ali kolikor tako določa zakon.

6. člen — Prijava

Prijavo lahko vloži delavec, ki meni, da je žrtev ravnanj iz 3. člena tega pravilnika, ali delavec, ki je bil priča takim ravnanjem.

Prijava se vloži ________________.

Prijava naj vsebuje opis ravnanja, čas in kraj, podatke o udeleženih osebah ter morebitne priče in dokaze. Prijava, ki teh podatkov ne vsebuje v celoti, ni zavržena; zaupna oseba prijavitelja povabi, da jo dopolni.

7. člen — Obravnava prijave

Zaupna oseba se na prijavo odzove in prijavitelja povabi na pogovor najpozneje v ________________ dneh od prejema prijave.

Zaupna oseba pridobi izjavo osebe, ki naj bi ravnanje storila, in ji omogoči, da se o navedbah izjavi. Po potrebi pridobi izjave prič in druge podatke.

Obravnava se zaključi najpozneje v ________________ dneh od prejema prijave s pisnim poročilom, v katerem so navedene ugotovitve in predlagani ukrepi. Poročilo prejmeta delodajalec in prijavitelj.

Če prijavitelj to želi in narava zadeve to dopušča, se pred izvedbo drugih ukrepov opravi neformalni pogovor med udeleženimi osebami. Neformalni pogovor ni pogoj za nadaljnjo obravnavo.

8. člen — Varstvo prijavitelja in zaupnost

Prijavitelj in priče zaradi prijave ali sodelovanja v postopku ne smejo biti izpostavljeni neugodnim posledicam.

Podatki iz prijave in iz obravnave se obdelujejo samo za namen obravnave prijave in izvedbe ukrepov ter se hranijo ločeno od siceršnje kadrovske dokumentacije.

Udeleženci postopka so dolžni varovati zaupnost podatkov, s katerimi se seznanijo.

9. člen — Ukrepi ob ugotovljeni kršitvi

Če je kršitev ugotovljena, delodajalec izvede ukrepe za njeno prenehanje in za preprečitev ponovitve, med njimi po potrebi spremembo organizacije dela ali razporeditve delovnih mest.

Zoper delavca, ki je kršitev storil, delodajalec ukrepa v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnimi akti delodajalca.

V primeru kršitve prepovedi trpinčenja je delodajalec delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava; kot nepremoženjska škoda se štejejo tudi pretrpljene duševne bolečine zaradi nezagotavljanja varstva.

Ravnanja iz 3. člena tega pravilnika so lahko tudi kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu.

10. člen — Pravice delavca zunaj tega postopka

Postopek po tem pravilniku ne omejuje pravic, ki jih ima delavec po zakonu.

Delavec lahko od delodajalca pisno zahteva, da kršitev odpravi; če delodajalec tega v osmih delovnih dneh ne stori, lahko delavec v nadaljnjih 30 dneh zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

Delavec lahko kršitev prijavi Inšpektoratu Republike Slovenije za delo.

Delavec, ki mu delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem, lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi; pred tem mora delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo.

11. člen — Seznanitev delavcev

Delodajalec o ukrepih iz tega pravilnika pisno obvesti delavce na pri njem običajen način. Pravilnik je ves čas veljavnosti dostopen ________________.

Predlog tega pravilnika je bil pred sprejemom poslan v mnenje ________________.

12. člen — Veljavnost

Ta pravilnik je delodajalec sprejel v kraju ________________, dne ________________, pod številko ________________, in začne veljati ________________.

Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejmejo po enakem postopku kot pravilnik sam.

Kraj in datum: ________________, ________________

Delodajalec (zakoniti zastopnik)

Prejeto mnenje predstavnikov delavcev

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Pravilnik ne more določiti manj, kot delavcu zagotavljata zakon in kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca. Splošni akt sme pravice iz kolektivnih pogodb urejati le, če so za delavca ugodnejše (tretji odstavek 10. člena ZDR-1).
  • Sprejem pravilnika sam po sebi obveznosti ne izčrpa: zakon zahteva ukrepe (prvi odstavek 47. člena ZDR-1 in 24. člen ZVZD-1) in pisno obvestilo delavcev o njih (drugi odstavek 47. člena ZDR-1). Opustitev obvestila je samostojen prekršek.
  • Če delavec v sporu navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da delodajalec ni zagotavljal varstva, je dokazno breme na strani delodajalca (tretji odstavek 47. člena ZDR-1). Prijave in poročila o obravnavi zato hranite.
  • Za delodajalca, ki varstva ne zagotavlja, je predpisana globa od 3.000 do 20.000 eurov, za manjšega delodajalca od 1.500 do 8.000 eurov (7. točka prvega odstavka in drugi odstavek 217. člena ZDR-1); za opustitev obvestila delavcem od 1.500 do 4.000 eurov (4. točka prvega odstavka 217.a člena ZDR-1). Po 16. točki prvega odstavka 76. člena ZVZD-1 je za opustitev ukrepov predpisana globa od 2.000 do 40.000 eurov.
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za splošni akt delodajalca ni; pred sprejemom preverite kolektivno pogodbo dejavnosti in uskladite pravilnik z izjavo o varnosti z oceno tveganja (17. člen ZVZD-1).

Pravilnik o ukrepih za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ter pred trpinčenjem na delovnem mestu

1. člen — Delodajalec in namen pravilnika

Delodajalec ________________, ________________, matična številka ________________, ki ga zastopa ________________, sprejema ta pravilnik.

S tem pravilnikom delodajalec določa ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ter pred trpinčenjem na delovnem mestu in ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.

Pravilnik velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcu, in za delavce, ki so k delodajalcu napoteni za zagotavljanje dela. Smiselno se uporablja tudi za druge osebe, ki na kakršni koli podlagi opravljajo delo pri delodajalcu.

2. člen — Pomen izrazov

Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja.

Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje.

Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.

Spolno in drugo nadlegovanje se šteje za diskriminacijo.

3. člen — Prepoved

Spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu sta prepovedana. Prepoved velja za delodajalca, za predpostavljene in za sodelavce.

Odklonitev ravnanj iz prejšnjega odstavka ne sme biti razlog za diskriminacijo pri zaposlovanju in delu.

Delavec, ki je žrtev trpinčenja, ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi trpinčenja na delovnem mestu.

Kritika delovne uspešnosti, navodila za delo, razporeditev dela, nadzor nad izvajanjem dela in ukrepi delodajalca, izvedeni v skladu s predpisi in pogodbo o zaposlitvi, sami po sebi niso trpinčenje.

4. člen — Obveznosti delodajalca

Delodajalec zagotavlja delovno okolje, v katerem noben delavec ni izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju, in izvaja ukrepe iz tega pravilnika.

Delodajalec seznani delavce z vsebino tega pravilnika ob nastopu dela in ob vsaki spremembi pravilnika.

Tveganje nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja delodajalec obravnava v izjavi o varnosti z oceno tveganja in oceno popravi, kadar obstoječi ukrepi niso več ustrezni.

Vodilni delavci in delavci s pooblastili za organizacijo dela so dolžni ravnanja iz 3. člena tega pravilnika preprečevati in o njih obvestiti zaupno osebo, takoj ko zanje izvedo.

5. člen — Zaupna oseba

Za sprejem in obravnavo prijav delodajalec določa zaupno osebo: ________________.

Prijave se sprejemajo na naslov ________________.

Zaupna oseba ravna nepristransko, varuje zaupnost podatkov, s katerimi se seznani, in jih ne razkrije nikomur, razen kolikor je to nujno za obravnavo prijave ali kolikor tako določa zakon.

6. člen — Prijava

Prijavo lahko vloži delavec, ki meni, da je žrtev ravnanj iz 3. člena tega pravilnika, ali delavec, ki je bil priča takim ravnanjem.

Prijava se vloži ________________.

Prijava naj vsebuje opis ravnanja, čas in kraj, podatke o udeleženih osebah ter morebitne priče in dokaze. Prijava, ki teh podatkov ne vsebuje v celoti, ni zavržena; zaupna oseba prijavitelja povabi, da jo dopolni.

7. člen — Obravnava prijave

Zaupna oseba se na prijavo odzove in prijavitelja povabi na pogovor najpozneje v ________________ dneh od prejema prijave.

Zaupna oseba pridobi izjavo osebe, ki naj bi ravnanje storila, in ji omogoči, da se o navedbah izjavi. Po potrebi pridobi izjave prič in druge podatke.

Obravnava se zaključi najpozneje v ________________ dneh od prejema prijave s pisnim poročilom, v katerem so navedene ugotovitve in predlagani ukrepi. Poročilo prejmeta delodajalec in prijavitelj.

Če prijavitelj to želi in narava zadeve to dopušča, se pred izvedbo drugih ukrepov opravi neformalni pogovor med udeleženimi osebami. Neformalni pogovor ni pogoj za nadaljnjo obravnavo.

8. člen — Varstvo prijavitelja in zaupnost

Prijavitelj in priče zaradi prijave ali sodelovanja v postopku ne smejo biti izpostavljeni neugodnim posledicam.

Podatki iz prijave in iz obravnave se obdelujejo samo za namen obravnave prijave in izvedbe ukrepov ter se hranijo ločeno od siceršnje kadrovske dokumentacije.

Udeleženci postopka so dolžni varovati zaupnost podatkov, s katerimi se seznanijo.

9. člen — Ukrepi ob ugotovljeni kršitvi

Če je kršitev ugotovljena, delodajalec izvede ukrepe za njeno prenehanje in za preprečitev ponovitve, med njimi po potrebi spremembo organizacije dela ali razporeditve delovnih mest.

Zoper delavca, ki je kršitev storil, delodajalec ukrepa v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnimi akti delodajalca.

V primeru kršitve prepovedi trpinčenja je delodajalec delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava; kot nepremoženjska škoda se štejejo tudi pretrpljene duševne bolečine zaradi nezagotavljanja varstva.

Ravnanja iz 3. člena tega pravilnika so lahko tudi kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu.

10. člen — Pravice delavca zunaj tega postopka

Postopek po tem pravilniku ne omejuje pravic, ki jih ima delavec po zakonu.

Delavec lahko od delodajalca pisno zahteva, da kršitev odpravi; če delodajalec tega v osmih delovnih dneh ne stori, lahko delavec v nadaljnjih 30 dneh zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

Delavec lahko kršitev prijavi Inšpektoratu Republike Slovenije za delo.

Delavec, ki mu delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem, lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi; pred tem mora delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo.

11. člen — Seznanitev delavcev

Delodajalec o ukrepih iz tega pravilnika pisno obvesti delavce na pri njem običajen način. Pravilnik je ves čas veljavnosti dostopen ________________.

Predlog tega pravilnika je bil pred sprejemom poslan v mnenje ________________.

12. člen — Veljavnost

Ta pravilnik je delodajalec sprejel v kraju ________________, dne ________________, pod številko ________________, in začne veljati ________________.

Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejmejo po enakem postopku kot pravilnik sam.

Kraj in datum: ________________, ________________

Delodajalec (zakoniti zastopnik)

Prejeto mnenje predstavnikov delavcev

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Delodajalec mora zagotavljati delovno okolje, v katerem noben delavec ni izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju, in v ta namen sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev (ZDR-1, prvi odstavek 47. člena).
  • O sprejetih ukrepih mora delodajalec delavce pisno obvestiti na pri njem običajen način, na primer na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih ali z uporabo informacijske tehnologije (ZDR-1, drugi odstavek 47. člena).
  • Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom (ZDR-1, četrti odstavek 7. člena).
  • Če delavec v sporu navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da delodajalec varstva ni zagotavljal, je dokazno breme na strani delodajalca (ZDR-1, tretji odstavek 47. člena).
  • Delodajalec mora sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih (ZVZD-1, 24. člen).
  • Delodajalcu, ki varstva pred nadlegovanjem ali trpinčenjem ne zagotavlja, je predpisana globa od 3.000 do 20.000 eurov, manjšemu delodajalcu od 1.500 do 8.000 eurov (ZDR-1, 7. točka prvega odstavka in drugi odstavek 217. člena).
  • Če delodajalec delavcev o sprejetih ukrepih ne obvesti, je predpisana globa od 1.500 do 4.000 eurov, za manjšega delodajalca od 300 do 2.000 eurov (ZDR-1, 4. točka prvega odstavka in drugi odstavek 217.a člena).
  • Delavec, ki mu delodajalec ni zagotovil varstva po 47. členu, lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi in je upravičen do odpravnine kot pri odpovedi iz poslovnih razlogov ter do odškodnine (ZDR-1, osma alineja prvega odstavka in tretji odstavek 111. člena).

Pravne podlage in uradni viri

Členi tega pravilnika izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 7. člen

    Prepoveduje spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu in oba pojma opredeli. Nadlegovanje se šteje za diskriminacijo; odklonitev takih ravnanj ne sme biti razlog za diskriminacijo, žrtev trpinčenja pa ne sme biti izpostavljena neugodnim posledicam zaradi ukrepanja.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 8. člen

    V primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja je delodajalec delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava; kot nepremoženjska škoda se štejejo tudi pretrpljene duševne bolečine zaradi nezagotavljanja varstva po 47. členu.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 10. člen

    Predlog splošnega akta mora delodajalec pred sprejemom poslati v mnenje sindikatom pri delodajalcu, ki imajo za mnenje osem dni; če sindikata ni, gre predlog svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku. Delavcem mora biti omogočeno, da se seznanijo z vsemi veljavnimi splošnimi akti.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 47. člen

    Delodajalec mora zagotavljati delovno okolje brez nadlegovanja in trpinčenja ter v ta namen sprejeti ustrezne ukrepe, o njih pisno obvestiti delavce na običajen način; če delavec v sporu navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo o kršitvi, je dokazno breme na strani delodajalca.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 111. člen

    Delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če mu delodajalec ni zagotovil varstva pred nadlegovanjem ali trpinčenjem po 47. členu. Pred tem mora delodajalca pisno opomniti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo; upravičen je do odpravnine in odškodnine.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 200. člen

    Delavec ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi. Če je ta v osmih delovnih dneh ne odpravi, lahko delavec v nadaljnjih 30 dneh zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 217. člen, prvi odstavek, 2. in 7. točka

    Globa od 3.000 do 20.000 eurov za delodajalca, ki krši prepoved nadlegovanja in trpinčenja iz 7. člena ali ne zagotavlja varstva po prvem odstavku 47. člena; za manjšega delodajalca od 1.500 do 8.000 eurov, za odgovorno osebo od 450 do 2.000 eurov.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 217.a člen, prvi odstavek, 4. točka

    Globa od 1.500 do 4.000 eurov za delodajalca, ki delavcev ne obvesti o sprejetih ukrepih za zaščito pred nadlegovanjem ali trpinčenjem v skladu z drugim odstavkom 47. člena; za manjšega delodajalca od 300 do 2.000 eurov. Člen je bil dodan z novelo ZDR-1A.

  • Zakon o varnosti in zdravju pri delu, 17. člen

    Delodajalec mora pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu, in po ocenjevanju izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja; oceno mora popraviti, kadar obstoječi ukrepi niso več ustrezni.

  • Zakon o varnosti in zdravju pri delu, 24. člen

    Delodajalec mora sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.

  • Zakon o varnosti in zdravju pri delu, 46. člen

    Delodajalec se mora z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati o oceni tveganja in o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu, ter o obveščanju delavcev in organizaciji usposabljanja.

  • Zakon o varnosti in zdravju pri delu, 76. člen, prvi odstavek, 16. točka

    Globa od 2.000 do 40.000 eurov za delodajalca, ki ne sprejme ukrepov za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja; za odgovorno osebo delodajalca od 500 do 4.000 eurov.

  • Kazenski zakonik, 197. člen

    Kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost, se kaznuje z zaporom do dveh let, ob posledični bolezni ali zmanjšani delovni storilnosti pa do treh let.

Pogosta vprašanja

Ali je pravilnik o preprečevanju trpinčenja obvezen?

Pravilnik kot tak zakon ne zahteva, zahteva pa oboje, kar pravilnik vsebuje: sprejem ustreznih ukrepov za zaščito delavcev pred nadlegovanjem in trpinčenjem (prvi odstavek 47. člena ZDR-1 in 24. člen ZVZD-1) ter pisno obvestilo delavcev o teh ukrepih (drugi odstavek 47. člena ZDR-1). Pisen akt je najpreprostejši način, da delodajalec oboje tudi izkaže, saj je dokazno breme v sporu na njegovi strani (tretji odstavek 47. člena ZDR-1).

Kakšna je razlika med nadlegovanjem in trpinčenjem?

Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje; spolno nadlegovanje je enako ravnanje spolne narave. Trpinčenje (mobing) pa je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje, usmerjeno proti posameznim delavcem. Obe opredelitvi sta v 7. členu ZDR-1; nadlegovanje se šteje za diskriminacijo, trpinčenje ne zahteva povezave z osebno okoliščino, zahteva pa ponavljanje ali sistematičnost.

Ali moram predlog pravilnika poslati sindikatu?

Da. Predloge splošnih aktov, s katerimi delodajalec določa organizacijo dela ali obveznosti delavcev, mora pred sprejemom poslati v mnenje sindikatom pri delodajalcu; sindikat ima za mnenje osem dni, delodajalec pa ga mora obravnavati in se do njega opredeliti (10. člen ZDR-1). Če sindikata ni, gre predlog svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku, in če tudi teh ni, delodajalec o vsebini predloga obvesti delavce na pri njem običajen način. Po 46. členu ZVZD-1 se mora delodajalec z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu.

Kdaj pravilnik začne veljati?

Z dnem, ki ga pravilnik določi sam. Pred tem mora delodajalec izpeljati postopek iz 10. člena ZDR-1, po sprejemu pa delavce o ukrepih pisno obvestiti na pri njem običajen način (drugi odstavek 47. člena ZDR-1). Opustitev tega obvestila je samostojen prekršek.

Ali je treba pravilnik overiti ali kje registrirati?

Ne. Za splošni akt delodajalca zakon ne predpisuje niti overitve podpisa niti vpisa v kakšen register ali prijave inšpektoratu. Zahteva le mnenje sindikata oziroma sveta delavcev pred sprejemom (10. člen ZDR-1) in pisno obvestilo delavcev o sprejetih ukrepih (drugi odstavek 47. člena ZDR-1).

Koliko stane sprejem takega pravilnika?

Nič. Sprejem splošnega akta delodajalca ni upravni postopek, zanj ni upravne takse, notarskih stroškov ali davčne obveznosti, ker se akt nikjer ne vlaga in ne overja. Tudi ta obrazec je v celoti brezplačen in brez registracije; kar vpišete, ostane v vašem brskalniku, saj obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Kaj lahko stori delavec, če delodajalec ne ukrepa?

Delavec lahko od delodajalca pisno zahteva, da kršitev odpravi; če je ta v osmih delovnih dneh ne odpravi, lahko v nadaljnjih 30 dneh zahteva sodno varstvo pred delovnim sodiščem (200. člen ZDR-1). Kršitev lahko prijavi tudi Inšpektoratu Republike Slovenije za delo. Če mu delodajalec varstva po 47. členu ni zagotovil, lahko po pisnem opominu in obvestilu inšpektoratu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi (111. člen ZDR-1), za nepremoženjsko škodo pa je delodajalec odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava (8. člen ZDR-1).

Ali obstaja uraden obrazec ali uraden vzorec takega pravilnika?

Ne. Uradnega obrazca ni, ker gre za splošni akt delodajalca in ne za vlogo pri organu; obliko in vsebino sestavi delodajalec sam v mejah zakona. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je leta 2025 objavilo praktični vodnik za delodajalce o nasilju in nadlegovanju na delovnem mestu (slovenska prilagoditev vodnika Mednarodne organizacije dela), ki pa je strokovno gradivo in ne predpisan obrazec.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Interni akti podjetja.