Preskoči na vsebino

Program razreševanja presežnih delavcev

Interni akt, ki ga mora delodajalec izdelati, preden odpove pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov. Vsebino določa 101. člen Zakona o delovnih razmerjih: razloge, ukrepe za preprečitev odpovedi, seznam presežnih delavcev ter ukrepe za omilitev posledic. Program mora biti finančno ovrednoten.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej preverite, ali je program sploh obvezen

    Program je obvezen šele, ko je presežen prag iz 98. člena ZDR-1 — najmanj 10 delavcev, 10 odstotkov delavcev oziroma 30 delavcev v obdobju 30 dni, odvisno od velikosti delodajalca. Pod tem pragom se odpovedi iz poslovnega razloga podajajo posamično, brez programa.

  2. 2

    Pisno obvestite sindikate in se z njimi posvetujte

    Sindikate pri delodajalcu je treba pisno čim prej obvestiti o razlogih, številu in kategorijah zaposlenih, predvidenih kategorijah presežnih delavcev, predvidenem roku in predlaganih kriterijih, nato pa se z njimi predhodno posvetovati z namenom doseči sporazum (99. člen ZDR-1). Kopija obvestila gre zavodu za zaposlovanje.

  3. 3

    Pisno obvestite zavod za zaposlovanje

    O postopku, o opravljenem posvetovanju, o razlogih, o številu in kategorijah zaposlenih, o predvidenih kategorijah presežnih delavcev in o predvidenem roku je treba pisno obvestiti zavod za zaposlovanje, kopijo pa poslati sindikatom (100. člen ZDR-1).

  4. 4

    Program sprejmite, odpovedi pa počakajo na rok

    Pogodbe o zaposlitvi je mogoče odpovedati ob upoštevanju sprejetega programa, vendar ne pred potekom 30 dni od izpolnitve obveznosti obveščanja zavoda (100. člen ZDR-1). Če zavod tako zahteva, je rok 60 dni (103. člen ZDR-1).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 9

Pregled korakov

Delodajalec

Več informacij

Podatki naj bodo taki, kot so vpisani v poslovnem registru.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Program razreševanja presežnih delavcev

1. člen — Delodajalec in podlaga za sprejem programa

Delodajalec ________________, ________________, matična številka ________________, ki ga zastopa ________________, sprejme ta program razreševanja presežnih delavcev.

Program je sprejet na podlagi 98. in 101. člena Zakona o delovnih razmerjih, ker bo pri delodajalcu v obdobju 30 dni iz poslovnih razlogov postalo nepotrebno delo večjega števila delavcev.

Na dan sprejema tega programa je pri delodajalcu zaposlenih ________________ delavcev, predvideno število presežnih delavcev pa je ________________.

2. člen — Razlogi za prenehanje potreb po delu delavcev

Razlogi za prenehanje potreb po delu delavcev pod pogoji iz pogodb o zaposlitvi so:

________________

Navedeni razlogi so poslovni razlogi v smislu prve alineje prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih.

3. člen — Število in kategorije delavcev ter rok

Kategorije vseh zaposlenih delavcev pri delodajalcu so: ________________.

Predvidene kategorije presežnih delavcev so: ________________.

Predviden rok, v katerem bo prenehala potreba po delu delavcev, je ________________.

4. člen — Ukrepi za preprečitev ali kar največjo omejitev odpovedi

Delodajalec bo za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev izvedel naslednje ukrepe:

________________

Delodajalec je preveril možnosti nadaljevanja zaposlitve pod spremenjenimi pogoji. Ugotovitve so: ________________.

5. člen — Seznam presežnih delavcev

Presežni delavci, katerih delo postane nepotrebno, so:

________________

Seznam je sestavljen po kriterijih iz naslednjega člena tega programa.

6. člen — Kriteriji za določitev presežnih delavcev

Delodajalec pri določitvi presežnih delavcev uporablja ________________.

Uporabljeni kriteriji in njihovo medsebojno razmerje so:

________________

Ob enakih kriterijih imajo prednost pri ohranitvi zaposlitve delavci s slabšim socialnim položajem.

Začasna odsotnost delavca z dela zaradi bolezni ali poškodbe, nege družinskega člana ali težje prizadetega invalida, starševskega dopusta ter nosečnosti ni bila uporabljena kot kriterij za določanje presežnih delavcev.

7. člen — Ukrepi in kriteriji za omilitev škodljivih posledic

Delodajalec bo za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja izvedel naslednje ukrepe:

________________

Kriteriji za izbiro ukrepov za posameznega delavca so: ________________.

Ti ukrepi ne posegajo v pravico delavca do odpravnine po 108. členu Zakona o delovnih razmerjih.

8. člen — Finančno ovrednotenje programa

Ocenjeni stroški odpravnin znašajo ________________ EUR, ocenjeni stroški drugih ukrepov iz tega programa pa ________________ EUR.

Skupna ocenjena vrednost programa znaša ________________ EUR.

Viri sredstev za izvedbo programa so: ________________.

9. člen — Obveščanje in posvetovanje s sindikatom

Delodajalec je sindikat ________________ pisno obvestil dne ________________ o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, o številu in kategorijah vseh zaposlenih delavcev, o predvidenih kategorijah presežnih delavcev, o predvidenem roku in o predlaganih kriterijih za določitev presežnih delavcev.

Posvetovanje o predlaganih kriterijih, o možnih načinih za preprečitev in omejitev števila odpovedi ter o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic je bilo opravljeno dne ________________, z namenom doseči sporazum.

Kopijo pisnega obvestila iz prvega odstavka tega člena je delodajalec poslal zavodu za zaposlovanje.

10. člen — Obveščanje zavoda za zaposlovanje in roki

Delodajalec je dne ________________ pisno obvestil Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, območno službo ________________, o postopku ugotavljanja prenehanja potreb po delu večjega števila delavcev, o opravljenem posvetovanju, o razlogih, o številu in kategorijah vseh zaposlenih delavcev, o predvidenih kategorijah presežnih delavcev ter o predvidenem roku.

Delodajalec bo pogodbe o zaposlitvi presežnim delavcem odpovedal ob upoštevanju tega programa, vendar ne pred potekom 30-dnevnega roka od izpolnitve obveznosti iz prejšnjega odstavka.

Delodajalec bo obravnaval in upošteval morebitne predloge zavoda za zaposlovanje o možnih ukrepih za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja in za omilitev škodljivih posledic. Če zavod za zaposlovanje to zahteva, delodajalec pogodb ne bo odpovedal pred potekom 60-dnevnega roka.

11. člen — Pravice delavcev ob odpovedi

Delavcem, ki jim bo odpovedana pogodba o zaposlitvi, teče odpovedni rok iz tretjega odstavka 94. člena Zakona o delovnih razmerjih glede na dobo zaposlitve pri delodajalcu.

V odpovednem roku ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve najmanj dve uri na teden, delavcu, ki mu delodajalec ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi in o odpovedi obvesti zavod za zaposlovanje, pa najmanj en dan na teden za vključevanje v ukrepe na področju trga dela. Za čas te odsotnosti delavcu pripada nadomestilo plače v višini 70 odstotkov osnove.

Delavcu pripada odpravnina po 108. členu Zakona o delovnih razmerjih, izračunana od povprečne mesečne plače zadnjih treh mesecev pred odpovedjo.

12. člen — Končne določbe

Ta program je sprejet v ________________ dne ________________ in začne veljati z dnem sprejema.

Program se objavi na pri delodajalcu običajen način, tako da je dostopen vsem delavcem.

Spremembe in dopolnitve tega programa se sprejmejo po enakem postopku kot program sam.

Za delodajalca (zakoniti zastopnik)

Kraj in datum sprejema

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Odpovedi ni mogoče podati pred potekom 30 dni od izpolnitve obveznosti pisnega obveščanja zavoda za zaposlovanje (tretji odstavek 100. člena ZDR-1); na zahtevo zavoda je ta rok 60 dni (drugi odstavek 103. člena ZDR-1).
  • Lastne kriterije namesto kriterijev iz kolektivne pogodbe lahko delodajalec oblikuje le v soglasju s sindikatom pri delodajalcu (prvi odstavek 102. člena ZDR-1).
  • Začasna odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe, nege družinskega člana ali težje prizadetega invalida, starševskega dopusta in nosečnosti ne sme biti kriterij za določanje presežnih delavcev (četrti odstavek 102. člena ZDR-1).
  • Pogodbo o zaposlitvi invalidu je v primeru poslovnega razloga mogoče odpovedati le v primerih in pod pogoji, ki jih določajo predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oziroma o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (116. člen ZDR-1).
  • Za izvedbo postopka v nasprotju s 98. do 103. členom ZDR-1 je zagrožena globa od 3.000 do 20.000 evrov, za manjšega delodajalca od 1.500 do 8.000 evrov (198. člen ZDR-1).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca programa ni; pri večjem številu delavcev ali v zapletenih razmerjih naj program pregleda odvetnik.

Program razreševanja presežnih delavcev

1. člen — Delodajalec in podlaga za sprejem programa

Delodajalec ________________, ________________, matična številka ________________, ki ga zastopa ________________, sprejme ta program razreševanja presežnih delavcev.

Program je sprejet na podlagi 98. in 101. člena Zakona o delovnih razmerjih, ker bo pri delodajalcu v obdobju 30 dni iz poslovnih razlogov postalo nepotrebno delo večjega števila delavcev.

Na dan sprejema tega programa je pri delodajalcu zaposlenih ________________ delavcev, predvideno število presežnih delavcev pa je ________________.

2. člen — Razlogi za prenehanje potreb po delu delavcev

Razlogi za prenehanje potreb po delu delavcev pod pogoji iz pogodb o zaposlitvi so:

________________

Navedeni razlogi so poslovni razlogi v smislu prve alineje prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih.

3. člen — Število in kategorije delavcev ter rok

Kategorije vseh zaposlenih delavcev pri delodajalcu so: ________________.

Predvidene kategorije presežnih delavcev so: ________________.

Predviden rok, v katerem bo prenehala potreba po delu delavcev, je ________________.

4. člen — Ukrepi za preprečitev ali kar največjo omejitev odpovedi

Delodajalec bo za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev izvedel naslednje ukrepe:

________________

Delodajalec je preveril možnosti nadaljevanja zaposlitve pod spremenjenimi pogoji. Ugotovitve so: ________________.

5. člen — Seznam presežnih delavcev

Presežni delavci, katerih delo postane nepotrebno, so:

________________

Seznam je sestavljen po kriterijih iz naslednjega člena tega programa.

6. člen — Kriteriji za določitev presežnih delavcev

Delodajalec pri določitvi presežnih delavcev uporablja ________________.

Uporabljeni kriteriji in njihovo medsebojno razmerje so:

________________

Ob enakih kriterijih imajo prednost pri ohranitvi zaposlitve delavci s slabšim socialnim položajem.

Začasna odsotnost delavca z dela zaradi bolezni ali poškodbe, nege družinskega člana ali težje prizadetega invalida, starševskega dopusta ter nosečnosti ni bila uporabljena kot kriterij za določanje presežnih delavcev.

7. člen — Ukrepi in kriteriji za omilitev škodljivih posledic

Delodajalec bo za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja izvedel naslednje ukrepe:

________________

Kriteriji za izbiro ukrepov za posameznega delavca so: ________________.

Ti ukrepi ne posegajo v pravico delavca do odpravnine po 108. členu Zakona o delovnih razmerjih.

8. člen — Finančno ovrednotenje programa

Ocenjeni stroški odpravnin znašajo ________________ EUR, ocenjeni stroški drugih ukrepov iz tega programa pa ________________ EUR.

Skupna ocenjena vrednost programa znaša ________________ EUR.

Viri sredstev za izvedbo programa so: ________________.

9. člen — Obveščanje in posvetovanje s sindikatom

Delodajalec je sindikat ________________ pisno obvestil dne ________________ o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, o številu in kategorijah vseh zaposlenih delavcev, o predvidenih kategorijah presežnih delavcev, o predvidenem roku in o predlaganih kriterijih za določitev presežnih delavcev.

Posvetovanje o predlaganih kriterijih, o možnih načinih za preprečitev in omejitev števila odpovedi ter o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic je bilo opravljeno dne ________________, z namenom doseči sporazum.

Kopijo pisnega obvestila iz prvega odstavka tega člena je delodajalec poslal zavodu za zaposlovanje.

10. člen — Obveščanje zavoda za zaposlovanje in roki

Delodajalec je dne ________________ pisno obvestil Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, območno službo ________________, o postopku ugotavljanja prenehanja potreb po delu večjega števila delavcev, o opravljenem posvetovanju, o razlogih, o številu in kategorijah vseh zaposlenih delavcev, o predvidenih kategorijah presežnih delavcev ter o predvidenem roku.

Delodajalec bo pogodbe o zaposlitvi presežnim delavcem odpovedal ob upoštevanju tega programa, vendar ne pred potekom 30-dnevnega roka od izpolnitve obveznosti iz prejšnjega odstavka.

Delodajalec bo obravnaval in upošteval morebitne predloge zavoda za zaposlovanje o možnih ukrepih za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja in za omilitev škodljivih posledic. Če zavod za zaposlovanje to zahteva, delodajalec pogodb ne bo odpovedal pred potekom 60-dnevnega roka.

11. člen — Pravice delavcev ob odpovedi

Delavcem, ki jim bo odpovedana pogodba o zaposlitvi, teče odpovedni rok iz tretjega odstavka 94. člena Zakona o delovnih razmerjih glede na dobo zaposlitve pri delodajalcu.

V odpovednem roku ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve najmanj dve uri na teden, delavcu, ki mu delodajalec ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi in o odpovedi obvesti zavod za zaposlovanje, pa najmanj en dan na teden za vključevanje v ukrepe na področju trga dela. Za čas te odsotnosti delavcu pripada nadomestilo plače v višini 70 odstotkov osnove.

Delavcu pripada odpravnina po 108. členu Zakona o delovnih razmerjih, izračunana od povprečne mesečne plače zadnjih treh mesecev pred odpovedjo.

12. člen — Končne določbe

Ta program je sprejet v ________________ dne ________________ in začne veljati z dnem sprejema.

Program se objavi na pri delodajalcu običajen način, tako da je dostopen vsem delavcem.

Spremembe in dopolnitve tega programa se sprejmejo po enakem postopku kot program sam.

Za delodajalca (zakoniti zastopnik)

Kraj in datum sprejema

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Program je obvezen, kadar delodajalec ugotovi, da bo v obdobju 30 dni zaradi poslovnih razlogov postalo nepotrebno delo najmanj 10 delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 20 in manj kot 100 delavcev (ZDR-1, 98. člen).
  • Pri delodajalcu s 100 do manj kot 300 zaposlenimi je prag najmanj 10 odstotkov delavcev, pri 300 ali več zaposlenih pa najmanj 30 delavcev (ZDR-1, 98. člen).
  • Program mora vsebovati razloge za prenehanje potreb po delu, ukrepe za preprečitev ali omejitev odpovedi, seznam presežnih delavcev ter ukrepe in kriterije za omilitev škodljivih posledic (ZDR-1, 101. člen, prvi odstavek).
  • Program mora biti finančno ovrednoten (ZDR-1, 101. člen, drugi odstavek).
  • Pred sprejemom mora delodajalec pisno obvestiti sindikate pri delodajalcu, se z njimi posvetovati z namenom doseči sporazum in kopijo obvestila poslati zavodu za zaposlovanje (ZDR-1, 99. člen).
  • Odpovedi ni mogoče podati pred potekom 30 dni od dneva, ko je delodajalec izpolnil obveznost pisnega obveščanja zavoda za zaposlovanje (ZDR-1, 100. člen, tretji odstavek).
  • Na zahtevo zavoda za zaposlovanje delodajalec ne sme odpovedati pogodb pred potekom 60 dni od iste obveznosti (ZDR-1, 103. člen, drugi odstavek).
  • Začasna odsotnost z dela zaradi bolezni ali poškodbe, nege družinskega člana, starševskega dopusta ali nosečnosti ne sme biti kriterij za določanje presežnih delavcev (ZDR-1, 102. člen, četrti odstavek).

Pravne podlage in uradni viri

Členi programa izhajajo iz spodaj navedenih določb zakona.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 89. člen

    Poslovni razlog je prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 98. člen

    Delodajalec je dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev, kadar bo v obdobju 30 dni postalo nepotrebno delo najmanj 10 delavcev (nad 20 in pod 100 zaposlenih), najmanj 10 odstotkov delavcev (od 100 do pod 300 zaposlenih) oziroma najmanj 30 delavcev (300 ali več zaposlenih).

  • Zakon o delovnih razmerjih, 99. člen

    Delodajalec mora sindikate pri delodajalcu pisno čim prej obvestiti o razlogih, številu in kategorijah zaposlenih, predvidenih kategorijah presežnih delavcev, predvidenem roku in predlaganih kriterijih ter se z njimi predhodno posvetovati z namenom doseči sporazum. Kopijo obvestila pošlje zavodu za zaposlovanje.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 100. člen

    Delodajalec mora o postopku pisno obvestiti zavod za zaposlovanje in kopijo poslati sindikatom. Pogodbe lahko odpove ob upoštevanju sprejetega programa, vendar ne pred potekom 30-dnevnega roka od izpolnitve te obveznosti.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 101. člen

    Program mora vsebovati razloge za prenehanje potreb po delu, ukrepe za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja (pri čemer mora delodajalec preveriti možnosti nadaljevanja zaposlitve pod spremenjenimi pogoji), seznam presežnih delavcev ter ukrepe in kriterije za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic. Program mora biti finančno ovrednoten.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 102. člen

    Delodajalec oblikuje predlog kriterijev; lastne kriterije namesto kriterijev iz kolektivne pogodbe lahko oblikuje le v soglasju s sindikatom pri delodajalcu. Upoštevajo se zlasti izobrazba oziroma usposobljenost, delovne izkušnje, delovna uspešnost, delovna doba, zdravstveno stanje, socialno stanje in status starša treh ali več mladoletnih otrok oziroma edinega hranitelja družine. Ob enakih kriterijih imajo prednost delavci s slabšim socialnim položajem.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 103. člen

    Delodajalec je dolžan obravnavati in upoštevati morebitne predloge zavoda za zaposlovanje. Na zahtevo zavoda ne sme odpovedati pogodb pred potekom 60-dnevnega roka od izpolnitve obveznosti iz prvega odstavka 100. člena.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 94. člen, tretji odstavek

    Odpovedni rok pri redni odpovedi s strani delodajalca iz poslovnega razloga je odvisen od dobe zaposlitve pri delodajalcu: 15 dni do enega leta, 30 dni od enega do dveh let, nato narašča za dva dni na leto do največ 60 dni, nad 25 let zaposlitve pa 80 dni.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 97. člen

    V odpovednem roku ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve najmanj dve uri na teden, pri odpovedi iz poslovnega razloga brez ponudbe nove pogodbe pa najmanj en dan na teden za vključevanje v ukrepe na trgu dela, z nadomestilom plače v višini 70 odstotkov osnove.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 108. člen

    Delodajalec je dolžan izplačati odpravnino: 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu nad enim letom do desetih let, 1/4 osnove nad desetimi do 20 let in 1/3 osnove nad 20 let. Osnova je povprečna mesečna plača zadnjih treh mesecev pred odpovedjo, odpravnina pa ne sme presegati 10-kratnika osnove, če kolektivna pogodba dejavnosti ne določa drugače.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 116. člen

    Pogodbo o zaposlitvi invalidu je v primeru poslovnega razloga mogoče odpovedati le v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oziroma o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 198. člen, prvi odstavek, 18. točka

    Delodajalec, ki izvede postopek odpovedi večjega števila delavcev iz poslovnih razlogov v nasprotju z 98., 99., 100., 101., 102. in 103. členom zakona, se kaznuje z globo od 3.000 do 20.000 evrov; manjši delodajalec od 1.500 do 8.000 evrov.

Pogosta vprašanja

Kdaj je program razreševanja presežnih delavcev obvezen?

Kadar bo v obdobju 30 dni iz poslovnih razlogov postalo nepotrebno delo najmanj 10 delavcev pri delodajalcu z več kot 20 in manj kot 100 zaposlenimi, najmanj 10 odstotkov delavcev pri delodajalcu s 100 do manj kot 300 zaposlenimi ali najmanj 30 delavcev pri delodajalcu s 300 ali več zaposlenimi. Tako določa 98. člen ZDR-1.

Ali obstaja uraden obrazec za program razreševanja presežnih delavcev?

Ne. Uradnega obrazca ni, obvezno vsebino pa taksativno določa 101. člen ZDR-1. Besedilo sestavi delodajalec sam, vsebovati pa mora vse štiri sestavine iz prvega odstavka tega člena in biti finančno ovrednoteno.

Kaj mora program vsebovati?

Razloge za prenehanje potreb po delu delavcev, ukrepe za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja, seznam presežnih delavcev ter ukrepe in kriterije za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic. Zakon med te ukrepe šteje ponudbo zaposlitve pri drugem delodajalcu, denarno pomoč, pomoč za začetek samostojne dejavnosti in dokup zavarovalne dobe.

Koliko časa mora delodajalec počakati, preden lahko poda odpovedi?

Najmanj 30 dni od izpolnitve obveznosti pisnega obveščanja zavoda za zaposlovanje iz prvega odstavka 100. člena ZDR-1. Če zavod za zaposlovanje to zahteva, se rok podaljša na 60 dni od iste obveznosti (103. člen ZDR-1).

Ali mora program podpisati ali potrditi sindikat?

Ne. Program sprejme delodajalec, soglasje sindikata ni pogoj za njegovo veljavnost. Obvezno pa je predhodno pisno obveščanje in posvetovanje s sindikati pri delodajalcu z namenom doseči sporazum (99. člen ZDR-1). Soglasje sindikata je potrebno le, kadar delodajalec namesto kriterijev iz kolektivne pogodbe oblikuje lastne kriterije (102. člen, prvi odstavek, ZDR-1).

Kaj pomeni, da mora biti program finančno ovrednoten?

Da mora program pokazati, koliko stanejo ukrepi, ki jih predvideva. Drugi odstavek 101. člena ZDR-1 to zahteva, ne predpisuje pa ne obrazca ne metode izračuna, zato delodajalec obliko izračuna izbere sam.

Kakšna je kazen, če delodajalec postopka ne izpelje po zakonu?

Globa od 3.000 do 20.000 evrov za delodajalca pravno osebo, samostojnega podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, od 1.500 do 8.000 evrov za manjšega delodajalca, od 450 do 1.200 evrov za delodajalca posameznika in od 450 do 2.000 evrov za odgovorno osebo. Tako določa 198. člen ZDR-1 za kršitev členov 98 do 103.

Ali je ta obrazec brezplačen?

Da, v celoti in brez registracije. Kar vpišete, ostane v vašem brskalniku — obrazec nima strežniškega dela in podatkov ne shrani in ne pošlje.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Interni akti podjetja.