Preskoči na vsebino

Ukrepi za zagotavljanje pravice do odklopa

Splošni akt, s katerim delodajalec določi ukrepe, s katerimi zagotovi, da delavec v času počitka in upravičenih odsotnosti z dela ni na razpolago delodajalcu. Akt določi čas odklopa, ravnanje s službenimi sporočili in klici zunaj delovnega časa ter izjeme. Predlog je treba pred sprejemom poslati v mnenje predstavnikom delavcev, o sprejetih ukrepih pa delavce pisno obvestiti.

BrezplačnoVnos in PDF v vašem brskalnikuObliko določa zakon

Kako poteka postopek

  1. 1

    Najprej preverite kolektivno pogodbo dejavnosti

    Drugi odstavek 142.a člena ZDR-1 določa, da se ukrepi določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Če jih ta že določa, jih delodajalec izvaja in delavce o njih obvesti; lastni akt jih sme le podrobneje izpeljati, ne pa zmanjšati. Če kolektivna pogodba dejavnosti ukrepov nima, se določijo s kolektivno pogodbo ožje ravni (tretji odstavek).

  2. 2

    Predlog pošljite v mnenje predstavnikom delavcev

    Če pri delodajalcu ni sindikata, mora delodajalec predlog ukrepov pred sprejemom poslati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku. Ta ima za mnenje osem dni, delodajalec pa mora mnenje pred sprejemom obravnavati in se do njega opredeliti (četrti odstavek 142.a člena ZDR-1). Za splošne akte delodajalca velja enak osemdnevni rok tudi za mnenje sindikata (10. člen ZDR-1).

  3. 3

    Če predstavništva delavcev ni, obvestite delavce pred sprejemom

    Peti odstavek 142.a člena ZDR-1 zahteva, da delodajalec, pri katerem ni organiziranega sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika, o vsebini ukrepov obvesti delavce že pred njihovim sprejetjem.

  4. 4

    Po sprejemu obvestite delavce pisno

    O sprejetih ukrepih mora delodajalec delavce pisno obvestiti na pri delodajalcu običajen način — na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih ali z uporabo informacijske tehnologije (drugi odstavek 142.a člena ZDR-1). Veljavni akt mora biti delavcem stalno na razpolago na dostopnem mestu (šesti odstavek 10. člena ZDR-1).

Popolnoma brezplačno

Izpolnite, prenesite PDF ali natisnite dokument. Brez registracije in brez skritih stroškov.

Korak 1 od 5

Pregled korakov

Delodajalec

Več informacij

Podatki naj bodo taki, kot so vpisani v poslovnem registru oziroma kot jih delodajalec uporablja v drugih splošnih aktih.

Izpolnjevanje in prenos PDF potekata v brskalniku. Ob osvežitvi strani se vnosi izbrišejo.

Sprotni predogledA4 · brezplačno

Akt o ukrepih za zagotavljanje pravice do odklopa

1. člen — Splošna določba

Na podlagi 142.a člena Zakona o delovnih razmerjih in 10. člena Zakona o delovnih razmerjih delodajalec ________________, ________________, matična številka ________________, ki ga zastopa ________________, dne ________________ sprejme ta akt o ukrepih za zagotavljanje pravice do odklopa, številka ________________.

S tem aktom delodajalec določi ukrepe, s katerimi zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela ni na razpolago delodajalcu.

Akt velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcu, ne glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi, kraj opravljanja dela in razporeditev delovnega časa.

2. člen — Pomen izrazov

Pravica do odklopa je pravica delavca, da v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela ni na razpolago delodajalcu.

Čas odklopa je: ________________.

Delovni čas je efektivni delovni čas in čas odmora ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom. Efektivni delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.

Delovni čas pri delodajalcu je praviloma razporejen takole: ________________.

3. člen — Zavarovani časi počitka

Delavec ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur, oziroma najmanj 11 ur, če mu je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen.

Delavec ima v obdobju sedmih zaporednih dni poleg dnevnega počitka pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur.

Delavec, ki dela polni delovni čas, ima med dnevnim delom pravico do odmora, ki traja 30 minut in se všteva v delovni čas.

V času iz tega člena, v času letnega dopusta in v času drugih upravičenih odsotnosti z dela delavcu ni treba spremljati službenih sporočil, se nanje odzivati ali biti dosegljiv.

4. člen — Komunikacijska sredstva, na katera se akt nanaša

Ukrepi iz tega akta se nanašajo na naslednja komunikacijska sredstva: ________________.

Delodajalec delavcu ne nalaga uporabe zasebnih komunikacijskih sredstev ali zasebnih računov za službeno komuniciranje.

Delodajalec pri izvajanju tega akta varuje in spoštuje delavčevo osebnost ter upošteva in ščiti delavčevo zasebnost.

5. člen — Ukrepi delodajalca

Delodajalec ne pričakuje, da bo delavec v času odklopa prebral službeno sporočilo, se nanj odzval ali se oglasil na službeni klic.

Neodzivnost delavca v času odklopa ni kršitev delovne obveznosti in ne more biti podlaga za opozorilo, odpoved pogodbe o zaposlitvi, nižjo oceno delovne uspešnosti ali kakršno koli drugo manj ugodno obravnavo delavca.

Vodje sestanke, usposabljanja in druge oblike dela razporejajo v razporejeni delovni čas delavcev, ki se jih udeležujejo.

Kdor sporočilo pošilja zunaj delovnega časa prejemnika, v njem navede, da odziv pred začetkom naslednjega delovnega dne ni pričakovan; kjer je mogoče, uporabi zamik pošiljanja na začetek naslednjega delovnega dne.

Delodajalec zagotovi, da so delovne naloge in roki razporejeni tako, da jih je mogoče izpolniti v razporejenem delovnem času. Trajno preobremenjenost, zaradi katere delavci delajo v času počitka, delodajalec obravnava kot organizacijsko pomanjkljivost in jo odpravi.

Delodajalec delavcem omogoči nastavitev samodejnega odgovora o odsotnosti in preusmeritev na nadomestnega delavca za čas odsotnosti.

6. člen — Izjeme

Stik z delavcem v času odklopa je dopusten le v nujnih primerih, ki ne trpijo odloga: ________________.

Kdor vzpostavi stik v času odklopa, navede razlog nujnosti.

Čas, ki ga delavec v takem primeru opravi na zahtevo delodajalca, se šteje v delovni čas in se evidentira; delavcu se zagotovi nadomestni počitek v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.

Izjeme iz tega člena se razlagajo ozko. Splošno pričakovanje stalne dosegljivosti ni dopustno.

7. člen — Delo na domu in posebne pogodbe o zaposlitvi

Pravica do odklopa velja tudi za delavce, ki delajo na domu ali na daljavo, in za delavce, ki si delovni čas razporejajo samostojno.

Če pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo, prokuristom, vodilnim delavcem iz 74. člena Zakona o delovnih razmerjih ali delavcem, ki opravlja delo na domu, drugače ureja delovni čas, nočno delo, odmor ter dnevni in tedenski počitek, se te določbe nanašajo na razporeditev delovnega časa in počitkov, ne odvzamejo pa pravice do odklopa.

Za te delavce se čas odklopa določi glede na dejansko razporeditev njihovega dela in glede na zagotovljeni dnevni ter tedenski počitek.

8. člen — Obveščanje o sprejetih ukrepih

O sprejetih ukrepih delodajalec pisno obvesti delavce na pri delodajalcu običajen način: ________________.

Veljavni akt je delavcem stalno na razpolago na dostopnem mestu, na katerem se lahko brez nadzora seznanijo z njegovo vsebino.

Z aktom delodajalec seznani tudi vsakega delavca ob nastopu dela.

9. člen — Izvajanje in uveljavljanje pravice

Za izvajanje ukrepov iz tega akta je odgovoren ________________.

Delavec, ki meni, da mu pravica do odklopa ni zagotovljena, o tem obvesti odgovorno osebo. Delodajalec ravnanje preveri in odpravi vzrok.

Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 142.a člena Zakona o delovnih razmerjih, je dokazno breme na strani delodajalca.

Delavec zaradi uveljavljanja pravice do odklopa ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam.

10. člen — Končne določbe

Ta akt začne veljati z dnem sprejema in se uporablja od ________________.

Spremembe in dopolnitve tega akta se sprejmejo po enakem postopku kot akt sam.

Ta akt ne more določiti manj, kot delavcu zagotavljata zakon in kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca.

Akt je sprejet v ________________, dne ________________.

Kraj in datum: ________________, ________________

Delodajalec (zakoniti zastopnik)

Prejeto mnenje oziroma obvestilo predstavnikom delavcev

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Opozorila k tej listini — preberite pred uporabo
  • Rok za sprejem ukrepov je potekel 16. novembra 2024. Peti odstavek 38. člena novele ZDR-1D je določil rok enega leta od uveljavitve, novela pa je bila objavljena 15. novembra 2023 in je začela veljati naslednji dan po objavi.
  • Ukrepi se primarno določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, podrejeno s kolektivno pogodbo ožje ravni (drugi in tretji odstavek 142.a člena ZDR-1). Pred sprejemom lastnega akta preverite, ali kolektivna pogodba, ki vas zavezuje, ukrepe že določa.
  • Za delodajalca, ki ne zagotavlja pravice do odklopa v skladu s 142.a členom ZDR-1, je predpisana globa od 1.500 do 4.000 eurov, za manjšega delodajalca od 300 do 2.000 eurov, za delodajalca posameznika in za odgovorno osebo pa od 150 do 1.000 eurov (7.a točka prvega odstavka 217.a člena ZDR-1).
  • Nadzor nad izvajanjem določb o pravici do odklopa opravlja inšpektorat za delo. Delavec, ki meni, da mu pravica ni zagotovljena, lahko pri delodajalcu zahteva odpravo kršitve in se obrne na inšpektorat.
  • Akt ni vloga pri organu: ne oddaja se nikamor, ni upravne takse in podpisa ni treba overiti. Hraniti ga je treba tako, da je delavcem stalno dostopen (šesti odstavek 10. člena ZDR-1).
  • To je vzorec in ne pravni nasvet. Uradnega obrazca za ta akt ni; pri delodajalcih z dežurstvi, izmenskim delom ali delom v tujini naj akt pred sprejemom pregleda pravnik.

Akt o ukrepih za zagotavljanje pravice do odklopa

1. člen — Splošna določba

Na podlagi 142.a člena Zakona o delovnih razmerjih in 10. člena Zakona o delovnih razmerjih delodajalec ________________, ________________, matična številka ________________, ki ga zastopa ________________, dne ________________ sprejme ta akt o ukrepih za zagotavljanje pravice do odklopa, številka ________________.

S tem aktom delodajalec določi ukrepe, s katerimi zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela ni na razpolago delodajalcu.

Akt velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcu, ne glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi, kraj opravljanja dela in razporeditev delovnega časa.

2. člen — Pomen izrazov

Pravica do odklopa je pravica delavca, da v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela ni na razpolago delodajalcu.

Čas odklopa je: ________________.

Delovni čas je efektivni delovni čas in čas odmora ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom. Efektivni delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.

Delovni čas pri delodajalcu je praviloma razporejen takole: ________________.

3. člen — Zavarovani časi počitka

Delavec ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur, oziroma najmanj 11 ur, če mu je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen.

Delavec ima v obdobju sedmih zaporednih dni poleg dnevnega počitka pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur.

Delavec, ki dela polni delovni čas, ima med dnevnim delom pravico do odmora, ki traja 30 minut in se všteva v delovni čas.

V času iz tega člena, v času letnega dopusta in v času drugih upravičenih odsotnosti z dela delavcu ni treba spremljati službenih sporočil, se nanje odzivati ali biti dosegljiv.

4. člen — Komunikacijska sredstva, na katera se akt nanaša

Ukrepi iz tega akta se nanašajo na naslednja komunikacijska sredstva: ________________.

Delodajalec delavcu ne nalaga uporabe zasebnih komunikacijskih sredstev ali zasebnih računov za službeno komuniciranje.

Delodajalec pri izvajanju tega akta varuje in spoštuje delavčevo osebnost ter upošteva in ščiti delavčevo zasebnost.

5. člen — Ukrepi delodajalca

Delodajalec ne pričakuje, da bo delavec v času odklopa prebral službeno sporočilo, se nanj odzval ali se oglasil na službeni klic.

Neodzivnost delavca v času odklopa ni kršitev delovne obveznosti in ne more biti podlaga za opozorilo, odpoved pogodbe o zaposlitvi, nižjo oceno delovne uspešnosti ali kakršno koli drugo manj ugodno obravnavo delavca.

Vodje sestanke, usposabljanja in druge oblike dela razporejajo v razporejeni delovni čas delavcev, ki se jih udeležujejo.

Kdor sporočilo pošilja zunaj delovnega časa prejemnika, v njem navede, da odziv pred začetkom naslednjega delovnega dne ni pričakovan; kjer je mogoče, uporabi zamik pošiljanja na začetek naslednjega delovnega dne.

Delodajalec zagotovi, da so delovne naloge in roki razporejeni tako, da jih je mogoče izpolniti v razporejenem delovnem času. Trajno preobremenjenost, zaradi katere delavci delajo v času počitka, delodajalec obravnava kot organizacijsko pomanjkljivost in jo odpravi.

Delodajalec delavcem omogoči nastavitev samodejnega odgovora o odsotnosti in preusmeritev na nadomestnega delavca za čas odsotnosti.

6. člen — Izjeme

Stik z delavcem v času odklopa je dopusten le v nujnih primerih, ki ne trpijo odloga: ________________.

Kdor vzpostavi stik v času odklopa, navede razlog nujnosti.

Čas, ki ga delavec v takem primeru opravi na zahtevo delodajalca, se šteje v delovni čas in se evidentira; delavcu se zagotovi nadomestni počitek v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.

Izjeme iz tega člena se razlagajo ozko. Splošno pričakovanje stalne dosegljivosti ni dopustno.

7. člen — Delo na domu in posebne pogodbe o zaposlitvi

Pravica do odklopa velja tudi za delavce, ki delajo na domu ali na daljavo, in za delavce, ki si delovni čas razporejajo samostojno.

Če pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo, prokuristom, vodilnim delavcem iz 74. člena Zakona o delovnih razmerjih ali delavcem, ki opravlja delo na domu, drugače ureja delovni čas, nočno delo, odmor ter dnevni in tedenski počitek, se te določbe nanašajo na razporeditev delovnega časa in počitkov, ne odvzamejo pa pravice do odklopa.

Za te delavce se čas odklopa določi glede na dejansko razporeditev njihovega dela in glede na zagotovljeni dnevni ter tedenski počitek.

8. člen — Obveščanje o sprejetih ukrepih

O sprejetih ukrepih delodajalec pisno obvesti delavce na pri delodajalcu običajen način: ________________.

Veljavni akt je delavcem stalno na razpolago na dostopnem mestu, na katerem se lahko brez nadzora seznanijo z njegovo vsebino.

Z aktom delodajalec seznani tudi vsakega delavca ob nastopu dela.

9. člen — Izvajanje in uveljavljanje pravice

Za izvajanje ukrepov iz tega akta je odgovoren ________________.

Delavec, ki meni, da mu pravica do odklopa ni zagotovljena, o tem obvesti odgovorno osebo. Delodajalec ravnanje preveri in odpravi vzrok.

Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 142.a člena Zakona o delovnih razmerjih, je dokazno breme na strani delodajalca.

Delavec zaradi uveljavljanja pravice do odklopa ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam.

10. člen — Končne določbe

Ta akt začne veljati z dnem sprejema in se uporablja od ________________.

Spremembe in dopolnitve tega akta se sprejmejo po enakem postopku kot akt sam.

Ta akt ne more določiti manj, kot delavcu zagotavljata zakon in kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca.

Akt je sprejet v ________________, dne ________________.

Kraj in datum: ________________, ________________

Delodajalec (zakoniti zastopnik)

Prejeto mnenje oziroma obvestilo predstavnikom delavcev

Ta dokument je bil brezplačno ustvarjen na spletni strani javnipodatki.si.

Na kratko

  • Delodajalec mora delavcem zagotoviti pravico do odklopa in v ta namen sprejeti ustrezne ukrepe (ZDR-1, prvi odstavek 142.a člena).
  • Pravica do odklopa pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka in v času upravičenih odsotnosti z dela ni na razpolago delodajalcu (ZDR-1, prvi odstavek 142.a člena).
  • Ukrepi se določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, in če tam niso določeni, s kolektivno pogodbo ožje ravni (ZDR-1, drugi in tretji odstavek 142.a člena).
  • Če pri delodajalcu ni sindikata, mora delodajalec predlog ukrepov pred sprejemom poslati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku, ki ima za mnenje osem dni (ZDR-1, četrti odstavek 142.a člena).
  • O sprejetih ukrepih mora delodajalec delavce pisno obvestiti na pri delodajalcu običajen način, na primer na oglasnem mestu ali po elektronski poti (ZDR-1, drugi odstavek 142.a člena).
  • Rok za sprejem ukrepov je potekel 16. novembra 2024, eno leto po uveljavitvi novele (ZDR-1D, peti odstavek 38. člena).
  • V sporu je dokazno breme na strani delodajalca, če delavec navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da pravica do odklopa ni bila zagotovljena (ZDR-1, šesti odstavek 142.a člena).
  • Nezagotavljanje pravice do odklopa je prekršek, za katerega je predpisana globa od 1.500 do 4.000 eurov (ZDR-1, 7.a točka prvega odstavka 217.a člena).

Pravne podlage in uradni viri

Členi tega akta izhajajo iz spodaj navedenih predpisov.

Povezava na prvotno objavo zakona ne vključuje nujno poznejših sprememb. Pred uporabo preverite trenutno veljavno besedilo in datum uporabe v Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije. Datum posodobitve te strani ni potrdilo o pravni ustreznosti za vaš primer.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 142.a člen

    Delodajalec mora delavcem zagotoviti pravico do odklopa, s katero zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela ne bo na razpolago delodajalcu. V ta namen mora sprejeti ustrezne ukrepe. Ukrepi se določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, podrejeno s kolektivno pogodbo ožje ravni. Če pri delodajalcu ni sindikata, gre predlog v mnenje svetu delavcev oziroma delavskemu zaupniku, ki ima osem dni; če tudi teh ni, delodajalec o vsebini ukrepov obvesti delavce. O sprejetih ukrepih mora delodajalec delavce pisno obvestiti. V sporu je dokazno breme na strani delodajalca.

  • ZDR-1D, peti odstavek 38. člena

    Ustrezne ukrepe iz novega 142.a člena zakona mora delodajalec sprejeti v roku enega leta od uveljavitve novele. Novela je bila objavljena 15. novembra 2023 in je začela veljati naslednji dan po objavi (39. člen), zato je rok potekel 16. novembra 2024.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 10. člen

    Predlog splošnega akta delodajalca, s katerim se določa organizacija dela ali obveznosti delavcev, mora delodajalec pred sprejemom poslati v mnenje sindikatom pri delodajalcu; ti imajo za mnenje osem dni, delodajalec pa ga mora obravnavati in se do njega opredeliti. Veljavni splošni akti morajo biti vedno na razpolago na dostopnem mestu, na katerem se lahko delavci brez nadzora seznanijo z njihovo vsebino.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 142. člen

    Delovni čas je efektivni delovni čas in čas odmora ter čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom. Efektivni delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 154. člen

    Delavec, ki dela polni delovni čas, ima med dnevnim delom pravico do odmora, ki traja 30 minut. Čas odmora se všteva v delovni čas.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 155. člen

    Delavec ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur, oziroma najmanj 11 ur, če mu je delovni čas neenakomerno razporejen ali začasno prerazporejen.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 156. člen

    Delavec ima v obdobju sedmih zaporednih dni poleg dnevnega počitka pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur. Minimalno trajanje tedenskega počitka se upošteva kot povprečje v obdobju 14 zaporednih dni.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 157. člen

    Delavec in delodajalec lahko v pogodbi o zaposlitvi drugače uredita delovni čas, nočno delo, odmor ter dnevni in tedenski počitek, če gre za pogodbo s poslovodno osebo ali prokuristom, z vodilnim delavcem iz 74. člena ali z delavcem, ki opravlja delo na domu, in če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma si ga delavec razporeja samostojno ter sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 46. člen

    Delodajalec mora varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost.

  • Zakon o delovnih razmerjih, 217.a člen

    Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne zagotavlja pravice do odklopa v skladu s 142.a členom zakona. Za manjšega delodajalca je globa od 300 do 2.000 eurov, za delodajalca posameznika in za odgovorno osebo pa od 150 do 1.000 eurov.

  • Zakon o varnosti in zdravju pri delu, 24. člen

    Delodajalec mora sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.

Pogosta vprašanja

Ali obstaja uraden obrazec za akt o pravici do odklopa?

Ne. Uradnega obrazca ni, ker gre za splošni akt delodajalca in ne za vlogo pri državnem organu. Zakon določa obveznost, njeno vsebino in postopek sprejema, besedila samih ukrepov pa ne predpisuje.

Kdaj bi moral delodajalec ukrepe sprejeti?

Do 16. novembra 2024. Peti odstavek 38. člena novele ZDR-1D je določil rok enega leta od uveljavitve novele, ta pa je začela veljati 16. novembra 2023. Kdor ukrepov še nima, jih sprejme takoj — rok je že potekel.

Koliko stane ta obrazec in ali je treba kaj plačati državi?

Obrazec je brezplačen, plačati pa ni treba ničesar niti državi. Sprejem splošnega akta delodajalca ni upravni postopek, zato ni upravne takse, akta se ne prijavlja nobenemu organu in ga ni treba overiti pri notarju.

Kdaj akt začne veljati?

Ko ga delodajalec sprejme in ko so delavci o njem obveščeni na pri delodajalcu običajen način. Drugi odstavek 142.a člena ZDR-1 zahteva pisno obvestilo delavcem, šesti odstavek 10. člena ZDR-1 pa, da so veljavni splošni akti delavcem vedno na razpolago na dostopnem mestu.

Ali moram predlog ukrepov komu poslati v mnenje?

Da, če pri delodajalcu deluje svet delavcev ali delavski zaupnik. Ta ima za mnenje osem dni, delodajalec pa ga mora pred sprejemom obravnavati in se do njega opredeliti (četrti odstavek 142.a člena ZDR-1). Če sveta delavcev ni, mora delodajalec o vsebini ukrepov delavce obvestiti pred sprejemom (peti odstavek).

Kaj, če ukrepe že določa kolektivna pogodba dejavnosti?

Potem veljajo ukrepi iz te kolektivne pogodbe, delodajalec pa jih izvaja in delavce o njih obvesti. Drugi odstavek 142.a člena ZDR-1 postavlja kolektivno pogodbo dejavnosti na prvo mesto; akt delodajalca teh ukrepov ne more zmanjšati.

Kakšna globa je predpisana, če ukrepov ni?

Od 1.500 do 4.000 eurov za delodajalca, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost. Za manjšega delodajalca je globa od 300 do 2.000 eurov, za delodajalca posameznika in za odgovorno osebo pa od 150 do 1.000 eurov (217.a člen ZDR-1).

Ali pravica do odklopa velja tudi za vodilne delavce in delo na domu?

Da. Prvi odstavek 142.a člena ZDR-1 ne izvzema nobene skupine delavcev. Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo, prokuristom, vodilnim delavcem iz 74. člena ali delavcem, ki dela na domu, sme po 157. členu ZDR-1 drugače urediti razporeditev delovnega časa in počitkov, ne pa odvzeti pravice do odklopa.

Sorodni dokumenti

Vsebina nazadnje posodobljena . Več dokumentov v rubriki Interni akti podjetja.